Varuhi so samo s petkovo polnočno premiero zaslužili 4,6 milijona dolarjev, kar je po besedah analitika obiska kinematografov Jeffa Bocka "solidno za film, daljši od dveh ur in pol, ne pa izvrsto. Ta številka nam še ne pove, ali bo film silna uspešnica ali ne."

Vitezu teme in 300 ne predstavlja resne konkurence
Studio Warner ocenjuje, da bo izkupiček prvega konca tedna nekje okrog 55,7 milijona dolarjev, kar film postavlja v kategorijo filmov Supermanova vrnitev, Batman: Na začetku in Iskan (če ostanemu na področju filmskih adaptacij stripov), a niti blizu animirano-igranemu zgodovinskemu spektaklu 300 (71 milijonov), ki ga je, tako kot Varuhe, režiral Zack Snyder in še vedno drži rekord za najbolj uspešno marčevsko premiero v zgodovini. Če film primerajamo z drugimi, ki so prav tako srečo poskusili s polnočno premiero, varuhi zaostajajo celo za Somrakom (7 milijonov), svetlobna leta pa za Vitezom teme (18 milijonov in pol).

Zastavljeno je bilo dobro ...
Film, ki je po neuradnih podatkih stal okoli 120 milijonov dolarjev, je v ZDA in Kanadi premiero doživel v 3.611 kinematografih, kar je rekord za film s cenzorsko oznako R (mlajši od 17 let si ga morajo ogledati v spremstvu staršev, obstajajo pa tudi omejitve glede oglaševanja).

Poleg dolžine gre za razmeroma neosupljiv rezultat "kriviti" igralsko zasedbo, v kateri ni nobenega zares velikega imena - maščevalec Rorschach je Jackie Earle Haley, goli plavi orjak Dr. Manhattan je Billy Crudup, občasno razgaljena Silk Spectre pa Malin Akerman.

Prve kritike ostajajo mlačne (povprečna ocena na zbirni spletni strani Rotten Tomatoes je 66 (od 100)) , čeprav več kot eden obotavljivo prizna, da je to "verjetno najboljša ekranizacija stripa, kar se jo da narediti". Predloga je bil seveda strip Alana Moora in Dava Gibbonsa iz let 1986/87, ki je zaradi kompleksnih likov, nasilja, zastranjevanj in gostobesednih dialogov veljav za pretrd oreh za ekranizacijo.

Ne samo eksplozije in futuristični kostumi
V vzporednem vesolju ZDA leta 1985, kamor je zgodba umeščena, je dežela na pragu jedrske vojne s Sovjetsko zvezo. Superjunaki in drugi maščevalci v ogrinjalih so sicer vsakdanje pojave, a so postali tako nepriljubljeni, da so se znašli med izobčenci. Film hoče biti tudi iztočnica za globlji filozofski razmislek: sprevrženi arhetipi junakov (dober primer je neusmiljeni Rorsach, ki hoče kaznovati zlo, ne glede na ceno), si med enim in drugim krvavim spopadom vzamejo čas za razmislek o svobodni volji, politiki ustrahovanja, odrešeniških likih in podobnem.

Ana Jurc