"Do tega je še dolga pot, med drugim je težava seveda tudi v financah," pojasnjuje vodja FSF-ja Igor Prassel. Želijo si privabljati predvsem tuje novinarje, goste in selektorje, vendar to zahteva vložitev določenih financ. Kot je za STA dejal Prassel, tega sicer za zdaj še niso povsem dosegli, zato pa so naredili nekatere ključne korake v tej smeri.
"Že lani so bili na FSF-ju predstavniki nekaterih festivalov v regiji, letos se je vabilu odzval tudi selektor tedna kritike iz Benetk Nicola Falcinella, vodja programskega odbora filmskega festivala v Pulju Hrvoje Pukšec pa je član žirije. Prihajata tudi producentka oziroma programerka festivala v Pulju Tanja Miličić in Boris Matić z zagrebškega filmskega festivala, stalni partnerji pa prihajajo tudi iz Trsta. V zadnjem trenutku se je prijavil tudi programer ameriškega festivala dokumentarnega filma AmDocs iz Palm Springsa John Osbourne, ki je trenutno v Evropi na lovu za dokumentarci. S Puljem bomo začeli tudi sodelovati oziroma izmenjevati program," pojasnjuje.

Obenem bi bilo treba razmišljati o tem, da bi obrnili ploščo in bi tujim selektorjem tukaj, v pravem vzdušju, pokazali filme, namesto da jih iščemo po festivalih v tujini in jim kopije pošiljamo v predogled. "Seveda je to povezano tudi z dobrim kosilom, dobrim hotelom ... Mislim, da imamo pri tem podporo Slovenskega filmskega centra (SFC), a bi za realizacijo postopoma potrebovali tudi več denarja," še pojasnjuje.

Potrebovali bi dve žiriji
Ena izmed sprememb, ki si ga je lani ob prevzemu vloge vodje festivala želela vpeljati Presslova ekipa, je večje število žirij. "Trudimo se ustvarjati čim bolj profesionalen festival in žirija je pri

tem zelo pomembna, predvsem zato, ker se podeljuje ogromno število nagrad - do 20 vesen," pravi. Potrebovali bi vsaj dve žiriji, kajti na FSF mora pogledati že kar preveč filmov in se zato težko odloči o podelitvi nagrad, ki jih je precej."
Prizadevanja, da bi povečala število žirij, sicer ni uspela. Presslova želja je bila, da bi bila ena žirija zadolžena za študentske in kratke filme, druga za celovečerce. "Sicer tudi to ni optimalno, saj se pojavlja vprašanje, kako bi se uskladili glede nagrad, ki niso vezane na posamezen žanr, kot je vesna za fotografijo. Izziv je tako pravzaprav v tem, da se najdejo žiranti, ki so tudi fizično sposobni pogledati toliko filmov, oziroma da se projekcije zasnujejo tako, da jih lažje pogledajo."
Brisanje meje med igranim in dokumentarnim filmom
Festivalske kolute so v Portorožu uradno zagnale projekcije kratkih filmov Nasvidenje, Piran! Kristine Ravnikar in Vašhava Saša Podgorška in Iztoka Kovača ter celovečerec Blaža Završnika Pot v raj. Do konca tedna se bo zvrstilo 71 filmov, med temi osem celovečercev v tekmovalnem programu. Igrani celovečerci so letos štirje, Praseel je kljub temu prepričan, da kažejo na dobro kondicijo slovenskega filma.

Danes se kažejo posledice nekdanje "nepolitike"
"Treba se je zavedati, da se meja med igranimi in dokumentarnimi celovečerci briše - o tem priča tudi lanski prejemnik zlatega leva v Benetkah. Tako imamo pravzaprav osem celovečernih naslovov: štiri igrane, en koprodukcijski igrani, dva celovečerna dokumentarca in en koprodukcijski dokumentarec. To je pravzaprav zadovoljivo. Ob tem poudarja, da je letošnje število igranih celovečercev sad tako imenovanega sušnega leta. Ne smemo pozabiti, da je treba vzroke za to iskati v preteklosti - kaj se je pred dvema, tremi leti dogajalo na SFC-ju pod vlado Janeza Janše. Šele danes žanjemo sadove tiste nepolitike, če lahko tako rečem," dodaja.
Prihodnje leto se obeta več kot deset celovečercev
Meni, da je glede na sam obseg festivala in omejenost na dva prostora za projekcije bera kar pravšnja. "Težava bo nastala prihodnje leto, ko predvidevamo, da bo več kot deset celovečernih filmov. Treba se bo odločiti, kako jih spraviti v program ter ali bo treba zaradi celovečercev zamolčati kakovostne kratke in srednjemetražne filme."

Težava je pomanjkanje scenaristike
Na vprašanje, ali je poleg količine v porastu tudi kakovost slovenskega filma, odgovarja, da je velika težava v pomanjkanju scenaristike. "Pod normalnimi pogoji bi moral film iti skozi razvoj scenarija, razvoj projekta in šele nato na snemanje. Pri nas se to včasih tudi preskoči. Sam nisem strokovnjak, a menim, da je velika težava točno v tem, da nam primanjkuje specializiranih scenaristov. Zato imamo veliko gledaliških in literarnih avtorjev, ki pišejo scenarije za filme. Morda se zaradi tega slovenskega filma drži etiketa, da niso dovolj filmski." Sicer bo mogoče po ogledu filmov, presojati, ali je to pomembno ali ne. "Osebno mislim, da je - obstajajo avtorske poetike, originalni pristopi. Za zdaj še ne moremo govoriti o novem valu ali novem slovenskem filmu, kot se govori o novem srbskem filmu, pa o valu novega romunskega filma ... Pri nas tega enostavno ni mogoče doseči, morda tudi zaradi finančne podhranjenosti in pogojev dela, kot so prenizki honorarji."

Nagrajenci znani v soboto
V glavnem programu se letos predstavlja 11 celovečernih filmov - devet srednjemetražnih, med katerimi se jih bo za nagrade potegovalo osem, ter 51 kratkih filmov - za nagrade se jih bo potegovalo 29. Preostale izbrane filme bodo predvajali v sekciji Panorama. V boju za vesno za najboljši celovečerni film je pet igranih, od teh štirje slovenski in ena koprodukcija ter trije dokumentarci, od tega dva domača in en koprodukcijski.
V kategoriji igranih filmov so poleg Završnikovega Pot v raj še Drevo Sonje Prosenc, Avtošola Janeza Burgerja, Inferno Vinka Möderndorferja in Barbari/Varvari Ivana Ikića. Med celovečernimi dokumentarci se bodo za vesno potegovali Boj za Siniše Gačića, Kaj pa Mojca? Urše Menart ter Ples z Marijo Ivana Gergoleta.

Badjurova nagrajenka je Hanna Preuss
Ocenjevala jih bo žirija v sestavi lanska dobitnika vesen Špela Čadež in Rok Biček, scenografka Katja Šoltes, dolgoletni selektor filmov pri RTV Slovenija Matjaž Zajec ter predsednik umetniškega odbora filmskega festivala v Pulju Hrvoje Pukšec. Zmagovalce bodo razglasili v soboto, že zdaj je znana dobitnica Badjurove nagrade za življenjsko delo, ki gre letos v roke Hanne Preuss.