V zdaj že razmeroma dolgi zgodovini slovenskega filma je nastalo okoli 250 celovečernih igranih filmov. Eden izmed namenov prvega dela Zgodovine slovenskega celovečernega igranega filma je preprečitev pozabe tega pomembnega poglavja slovenske kulturne zgodovine. "Morda je posebnost knjige, da poskušam filme umestiti v širši kulturni in družbeni kontekst - kako ti filmi govorijo o slovenski družbi, zagatah in travmah določenega trenutka," je dejal njen avtor Peter Stanković.

Veliko neupravičeno pozabljenih slovenskih filmov
Avtor med drugim pokaže, da je v slovenskem filmu mogoče opaziti niz ponavljajočih se tematskih poudarkov, ki pričajo o nekaterih značilnostih slovenskega simbolnega univerzuma. Tukaj izpostavlja odsotnost stabilnih junakov in izrazito nelagodje v urbanem okolju.

"Želim pokazati, da zanimiv ali dober slovenski film ni to, kar običajno predstavljamo, recimo komedije, kot sta Vesna in Ne joči, Peter. Obsega zelo različne filme, med njimi pa je mnogo zelo dobrih in neupravičeno pozabljenih. Morali bi ponovno pogledati svojo filmsko zgodovino in poskusiti ponovno najti tiste stvari, ki so vredne ponovnega ogleda, premisleka in upoštevanja," je pojasnil Stanković.

Brez izrecnega junaka, ki nima ideje in ne gre v svet, vendar kljub temu propade
Navezujoč se na teorijo o evropskem romanu, ki v središče postavi junaka, ki ima idejo, gre z njo v svet, na koncu pa dostikrat propade, je Stanković v šali ponazoril, da je "v slovenskem filmu zelo značilno, da ni izrecnega junaka, da ta nima ideje in ne gre v svet, po drugi strani pa dostikrat propade".

Dotaknil se je še zanimanja za slovenski film, ki da v zadnjem času raste, a so filmi "na žalost zelo težko dostopni, z izjemo tistih, ki so izšli na DVD-jih". Dodal je še, da se mu je "nekako uspelo prebiti do leta 1988, naprej pa bomo videli".

Kompleksno, vendar pregledno delo obsega 740 strani in kombinira podrobne analize posamičnih filmov, različne podatke in pričevanja, še nikoli uporabljeno vizualno gradivo ter analizo zgodovinskih kontekstov.