Prvi slovenski ljubiteljski snemalec filmov je bil Ljutomerčan Karl Grossmann. Foto: RTV SLO
Prvi slovenski ljubiteljski snemalec filmov je bil Ljutomerčan Karl Grossmann. Foto: RTV SLO
Amaterski snemalec je posnel tudi atentat na Kennedyja in prispeval svoj delež k zgodovinskim filmskim posnetkom. Foto: Reuters

Slovenski lastniki in snemalci ljubiteljskega filma so se srečali v Slovenskem filmskem arhivu, ki domuje v Arhivu RS v Grubarjevi palači. Tam so si na dogodku, imenovanem Semenj domačega ljubiteljskega filma, lahko ogledali film in se udeležili pogovorov z nasveti strokovnjakov.

Organizatorji so med drugim pripravili tudi ogled nekaterih zunaj arhiva skoraj nedostopnih filmov, spoznavanje Grubarjeve palače in pogovor s filmskimi arhivisti o pravilnem hranjenju filmskih posnetkov. Prireditev je obiskal tudi Borko Radešček, cineast, filmski restavrator in poznavalec amaterskega filma, ki je na podlagi dolgoletnih izkušenj s področja ljubiteljskega filma zbranim svetoval. Obiskovalci lahko s seboj prinesejo svoje posnetke na DVD- ali VHS-formatih in si jih ogledajo skupaj z drugimi.

Ljubiteljski snemalci od Jakca do Fride Khalo
Slovenski filmski arhiv hrani gradivo že vse od začetkov ljubiteljskega snemanja v letu 1905 pa do danes. Prvi metri slovenskega fima so bili posneti v Ljutomeru, kjer trenutno poteka festival, poimenovan po ljubiteljskemu snemalcu Karlu Grossmannu. Z ljubiteljski snemanjem filma pa se je ukvarjal tudi slikar Božidar Jakac.

Organizatorji dogodka poudarjajo, da imajo tudi amaterski posnetki svojo vrednost. Na spletni strani združenja Dan domačega filma je med drugim objavljeno tudi mnenje režiserja Martina Scorseseja, ki opozarja, da mnogi ljubiteljski posnetki presežejo intimni krog družine, npr. posnetki atentata na ameriškega predsednika J. F. Kennedyja, in posnetki slikarke Fride Khalo in Diega Rivera.