Newyorški režiser se je pravkar končanega festivala v San Sebastiánu udeležil s kar dvema filmoma, Berlin in La escafandra y la mariposa (Skafander in metulj). Na tiskovni konferenci je zaradi člankov, ki se pojavljajo v španskih medijih, vzrojil, češ da Skafader in metulj nima "popolnoma nič skupnega" s filmom Morje v meni Alejandra Amenábarja, ki je nenazadnje leta 2005 dobil oskarja za najboljši tujejezični film. “Tisti film je bil posnet na zelo konvencionalen način in je precej dolgočasen, pa čeprav tega ne rečem rad,” je šlo vseeno kar gladko z jezika Schnablu. Vse primerjave med filmoma so po njegovem sad “nekakšnega nacionalizma”.

In zakaj bi filma sploh hotel kdo primerjati? No, Skafander in metulj je bil posnet po istoimenski knjigi francoskega novinarja Jean-Dominiqua Baubyja, ki je po kapi ostal povsem paraliziran – z izjemo veke na enem očesu. Knjigo je napisal prav s to veko – z utripanjem po ključu, podobnem morsejevi abecedi, je narekoval vse besedilo.

In zdaj, nekaj čisto drugačnega ...
Morje v meni (2004) je bilo, po drugi strani, zgodba o tetraplegiku Ramónu Sampedru, ki se je poškodoval pri skoku v morje in se nato bori za pravico do evtanazije. Vseeno pa je pri filmu Schnabel našel nekaj pozitivnega – Javierja Bardema v glavni vlogi (s katerim je, kakšno naključje, tudi sam že sodeloval pri filmu Preden se znoči (2000)). "Javier blesti v vsaki vlogi in za film No Country for Old Men bo verjetno dobil oskarja. Moja žena pravi, da sem se, ko sem film videl, smejal še v spanju." V No Country for Old Men, novi črni komediji bratov Coen, Bardem igra morilca z veliko mero smisla za humor.