Jan Cvitkovič ob sprejemu nagrade v Cottbusu. Foto: FFC
Jan Cvitkovič ob sprejemu nagrade v Cottbusu. Foto: FFC
Jan Cvitkovič v Benetkah leta 2001
Režiser je za film Kruh in mleko prejel zlatega leva prihodnosti. Foto: EPA
Gregor Bakovič (Pero) in Mojca Fatur (Renata)
Odgrobadogroba je več kot le komedija. Foto: Željko Stevanić
Cvitkovičev film je tudi v tekmovalnem programu Liffa.
Odgrobadogroba je odprl 16. Liffe. Foto: Liffe

Nagrado, ki poleg prestiža s seboj prinaša tudi 15.000 evrov, sta v Cottbusu prejela režiser filma in producent projekta Janez Burger. Poleg glavne nagrade festivala je film prejel tudi nagrado za najboljši film festivala po mnenju ekumenske žirije. Nagrado ekumenske žirije so filmu podelili člani žirije Florian Kroppel (Avstrija), Angelika Obert in Katarina Zieckau (Nemčija) ter Geza Tisler (Madžarska). Žirijo sta predlagali dve filmski organizaciji, in sicer Svetovna katoliška organizacija za komunikacije in evangeličanska filmska institucija Interfilm.

Na ogled je bilo več kot sto filmov
Festival v Cottbusu velja za festival vzhodnoevropskih filmov, na njem pa so v letošnji, petnajsti, izdaji posebno nagrado žirije dodelili romunsko-švicarskem filmu Ryna Ruxandre Zenide, nagrado za izjemen umetniški prispevek je prejel ruski režiser in producent filma Prvi ljudje na Luni Aleksej Fedorčenko. Festival si je ogledalo več kot 16.000 obiskovalcev, ki so lahko izbirali med več kot stotimi filmi iz 29 držav.

Jan Cvitkovič, ki je najvidnejši korak na svetovno filmsko sceno naredil leta 2001, ko je za svoj celovečerni prvenec Kruh in mleko na beneškem filmskem festivalu prejel zlatega leva prihodnosti, je film Odgrobadogroba označil za proizvod lastne domišljije. Zgodba tako ne temelji in ne črpa iz dogodkov oziroma ljudi v stvarnosti, ob pisanju scenarija pa je Cvitkovič skušal doseči, da je vsak prizor samostojna zaključena celota.

Komedija, ki se konča temačno
Zgodba črne komedije se osredotoča na Pera (Gregor Bakovič), ki je poklicni pogrebni govorec v majhnem slovenskem mestu. Znan je po tem, da vsak pogreb naredi poseben, iz govora pa pogosto nastane neke vrste osebna izpoved, ki poslušalce gani. Doma se Pero trudi preprečiti očetove ponavljajoče se in vedno neuspešne poskuse samomora, oko pa mu je padlo tudi na privlačno Renato. V zgodbo se vpleteta še Perotov prijatelj in občudovalec Šuki ter neobičajna Ida, ki se trudi, da bi Šukiju čim pogosteje prekrižala pot.

Bo sledil vodomec?
Ameriška recenzentka Deborah Young je o filmu zapisala, da se začne kot "preprosta, a domišljeno spretna komedija o krajevni skupnosti, ki se navdihuje pri delu Jiržija Menzela Moja mala vas, a se v zadnjih prizorih prevesi v nepričakovano temačnost." Odgrobadogroba, ki je odprl tudi letošnji Liffe, trenutno tudi v konkurenci za nagrado vodomec, je bil v Cottbusu prikazan v osrednji sekciji ob devetih drugih filmih.

Nagradi sta tretja in četrta mednarodna nagrada za Odgrobadogroba, saj je ob svetovni premieri septembra na festivalu v San Sebastianu v Španiji film prejel nagrado altadis za najboljši prvi in drugi film, s festivala v Varšavi na Poljskem pa so njegovi ustvarjalci odnesli nagrado CentEast (najboljši film festivala po mnenju filmskih profesionalcev).