Stefan Ruzowitzky - narodni junak v Avstriji, v Hollywoodu popolna neznanka. Foto: EPA
Stefan Ruzowitzky - narodni junak v Avstriji, v Hollywoodu popolna neznanka. Foto: EPA
Stefan Rudowitzky: Die Fälscher (Ponarejevalci)
Rudowitzky, režiser, ki je nekoč snemal videospote za skupini N'Sync in Scorpions, želi v prihodnje posneti velik film z mednarodno igralsko zasedbo in v angleškem jeziku. Foto: IMDB
Sean Penn
Šele zgodba o zadregi Seana Penna je Ruzowitzkyja prepričala, da bi se morda lahko pripravil na zahvalni govor ob morebitnem prejemu oskarja. Foto: Reuters

Režiser, ki je s filmom Die Fälscher (Ponarejevalci) Avstriji prinesel oskarja za najboljši tujejezični film, je namreč izjavil, da še posebno občuduje režiserje, ki kljub uspešni hollywoodski karieri še vedno občasno posnamejo tudi neodvisen evropski film. Zato sta med režiserji, ki jih Ruzowitzky najbolj spoštuje, ravno Stephen Frears in Neil Jordan, ki kljub velikim uspehom v Hollywoodu nikoli nista zanemarila svoje evropske kariere.

V Hollywoodu ne pričakuje drugega kot prijazen nasmeh
Ruzowitzky sicer nikakor ne skriva, da ga zelo privlači delo v tujini. Za britanski časopis The Times je tako izjavil, da bi rad izkoristil trenutno slavo in posnel velik mednarodni projekt v angleškem jeziku. 36-letnik pa kljub temu zatrjuje, da selitev v Hollywood nikakor ne pride v poštev, saj Avstrija ostaja njegova domovina. Nekdanji režiser glasbenih videospotov se sicer tudi zaveda, da osvojitev oskarja za tujejezični film nikakor še ne pomeni zagotovila za mednarodni uspeh. Čeprav trenutno uživa v slovesu pravega narodnega junaka, ostaja Ruzowitzky v ZDA skoraj neznan in tudi vrat, ki vodijo v velike studie, mu še nihče ni odprl, ali kot pravi Ruzowitzky sam: "Ni velike razlike v tem, ali Georgea Clooneyja vidiš na televiziji ali pa stojiš pet metrov od njega".
V zvezdniško obsedenem Hollywoodu namreč oskar za tujejezični film ne pomeni veliko. Omemba lastništva tega priznanja namreč iz večine Hollywoodčanov ne bo izvabila česa več kot (preveč) prijaznega vzklika: "Oh, how awesome!" (Kako čudovito!), pri čemer je prvi zlog zadnje besede izgovorjen v zelo visokem registru.

Po oklevanju vendar odločitev za seznam oseb, ki se jim velja zahvaliti
V pogovoru za The Times je Stefan Ruzowitzky omenil še svoje priprave oziroma skorajšnje 'nepriprave' na veliki večer podelitve oskarjev. V prepričanju, da njegova drama o velikem nacističnem projektu ponarejevanja tujih valut nikakor ne more osvojiti oskarja, Ruzowitzky najprej sploh ni želel pripraviti zahvalnega govora. O tem, da bi bilo vseeno dobro na list napisati vsaj nekaj imen tistih, ki so mu stali ob strani med snemanjem filma, ga je prepričala šele anekdota, ki mu jo je povedal Michael Barker iz studia Sony Classics.

Gre za zgodbo o Seanu Pennu, ki je na podelitev oskarjev leta 2004 prišel popolnoma nepripravljen. Nominiranec za najboljšega glavnega igralca je dejal, da bo, v kolikor bo prejel oskarja, na odru navrgel neko politično izjavo, ki mu bo tisti trenutek padla na pamet. Ko pa se je v resnici znašel na odru, ni mogel iz sebe spraviti prav nobene koherentne izjave. Vse kar je zmogel, je bila zahvala materi in očetu. Ruzowitzky je hotel povedati malo več, zato je na oder vendar prišel z listom papirja v roki, na katerem sta bili med drugim zapisani tudi imeni velikih avstrijskih režiserjev Billyja Wilderja in Otta Premingerja, katerih naslednik želi biti tudi Ruzowitzky.