Celovečerec o genocidu v Srebrenici režiserke Jasmile Žbanić z Jasno Đuričić v glavni vlogi je bil letos tudi eden izmed petih nominiranih filmov za mednarodnega oskarja. Gre za koprodukcijo BiH-a, Avstrije, Romunije, Nizozemske, Nemčije, Poljske, Francije, Norveške in Turčije. Film je bil posnet leta 2020, prav ob 25-letnici genocida v Srebrenici.
Jasmila Žbanić je scenarij napisala na podlagi spominov prebivalca Srebrenice, ki je sodeloval z nizozemskimi modrimi čeladami. Dogajanje je postavljeno v Bosno julija 1995, kjer Aida dela kot prevajalka za mirovne sile Združenih narodov v Srebrenici. Ko srbska vojska zavzame mesto, se člani njene družine znajdejo med tisoči civilistov, ki poskušajo najti zatočišče v oporišču ZN-a. Aida ima kot tolmačka na pogovorih o Srebrenici dostop do ključnih informacij in upa, da ji bo služba pomagala pri evakuaciji njenega lastnega moža in sinov iz Srebrenice.
Slavnostne premiere ni bilo
V novopazarskem kulturnem centru so pred nocojšnjo premiero sicer napovedali, da so za snemalno ekipo pripravili "rdečo preprogo in spektakularen sprejem", a je bilo slavje odpovedano zaradi spoštovanja do štirih smrtnih žrtev hude prometne nesreče, ki se je v nedeljo zgodila na cesti Novi Pazar–Ribariće. Odpovedano je bilo gostovanje filmske ekipe, bodo pa na projekciji prisotne predstavnice združenja Matere Srebrenice, je potrdil direktor kulturnega centra Husein Memić. Njim bodo donirali tudi celoten prihodek od prodaje vstopnic za premiero.
"Naša dolžnost je govoriti o genocidu"
Jasmila Žbanić se je pred prvo projekcijo oglasila prek videopovezave in poudarila, da je film "posvečen materam Srebrenice in njihovim sinovom, možem, bratom, moškim, ki so bili ubiti zaradi svojih imen". "Danes, v ozračju, v katerem se fašizem vse bolj krepi, je naša dolžnost govoriti o genocidu, da se ta nikoli ne bi ponovil," je njene besede povzel Radio Slobodna Europa.
Od evropskih oskarjev do Obamovega pečata odobravanja
Prvi bosensko-hercegovski celovečerni igrani film o genocidu v Srebrenici je svetovno premiero doživel lani v Benetkah, zatem pa je bil predvajan še na festivalu v Torontu. Decembra letos je osvojil tri "evropske oskarje", nagrade Evropske filmske akademije – za najboljši film, režijo in igralko v glavni vlogi. Pred tednom dni, ko je nekdanji ameriški predsednik Obama objavil svoj tradicionalni izbor filmov leta, je bil med 14 naslovi njegovih najljubših tudi Quo vadis, Aida?.
Vendar niti četrt stoletja po tragediji v Srebrenici film ni bil dobrodošel v kinematografih v Srbiji in Republiki Srbski, je že poleti poročala Al Džazira Balkans, ki opozarja tudi, da so bili kulturni delavci v Srbiji, ki so podprli film, tarča javnih obsodb in groženj.
Memić je za časopis Danas komentiral, da "ne obstaja nobena ovira, da filma ne bi predvajali tudi v drugih delih Srbije, vključno z Beogradom". "Za to je potrebna samo dobra volja. To je film, ki ljudi spravlja, ne pa neti prepir med njimi," je poudaril.
Novi Pazar na jugozahodu Srbije je kraj z največjim številom bošnjaškega prebivalstva v državi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje