Dokumentarni film Stane Kregar, poetični iskalec likovne harmonije (na sporedu bo danes ob 20.30 na Prvem programu TV SLO) podpisuje Andrej Doblehar, umetnostni zgodovinar, ki ga slikar že leta navdihuje. Prvič ga je Kregarjeva umetnost nagovorila še v šolskih letih, in sicer v domači cerkvi na Ježici v Ljubljani, kjer se ni mogel načuditi umetnikovemu uspešnemu združevanju na videz nezdružljivega. V tej cerkvi se filmska pripoved tudi začne, nato pa popelje po različnih postajah Kregarjevega življenja, različnih fazah njegovega slikarstva in prisluhne ljudem, ki so slikarja poznali ali pa se z njim strokovno ukvarjajo. Z bogato vizualno osnovo Kregarjevih brezčasnih del, spomini in umetnostnozgodovinskimi umestitvami film pokaže ravno to: kako je znal umetnik združiti tradicijo in modernost, slikal podobe z narave, enako prepričljivo pa se odzival tudi na družbene fenomene, v svojem delu pa uresničeval dva poklica - duhovnika in umetnika.

“Kregar je zelo dejavno posegel v razvoj slovenskega slikarstva po drugi svetovni vojni. Lahko rečemo, da je bil trikratni pionir, in sicer nadrealizma, abstraktne umetnosti in potem angažirane nove figuralike,” pove v filmu mag. Bernarda Stenovec - vodja Galerije Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. S tem je bil Kregar neločljivo povezan – v zavod je pripel z 12. leti, ga obiskoval kot dijak slovenske klasične gimnazije, pozneje pa se tja vrnil kot profesor risanja. Po vojni je takratna oblast zavod ukinila, s čimer se je formalno zaključilo tudi Kregarjevo poučevanje. V Zavod sv. Stanislava se je vsaj na simbolni ravni Kregar vrnil leta 1993. Takrat umetnika ni bilo več z nami - umrl je leta 1973, zato pa so njegova dela ob ponovni ustanovitvi zavoda dediči podarili zavodu in to je bil začetek galerije, ki hrani največjo zbirko Kregarjevih del.

Tudi vladna umetnostna zbirka, s katero upravlja Narodna galerija, hrani Kregarjeva dela, točneje 26 slik, ki obravnavajo različno motiviko, spadajo pa v umetnikovo vmesno obdobje med nadrealistično in abstraktno fazo. Po vrnitvi s študija v Pragi se je Kregar pridružil Klubu Neodvisnih, v kateri so se povezali predvsem slikarji zagrebške akademije, ki so sledili smeri novega barvnega realizma. O delih v vladni zbirki spregovori muzejski svetnik Narodne galerije dr. Andrej Smrekar.

Precej Kregarjevih del hranijo tudi v Moderni galeriji, in sicer 40 slik, ki jih je umetnik ustvaril v različnih fazah od začeta, ko je na likovnem prizorišču nase opozoril z nadrealizmom, prek prelomnega vstopa v abstraktno umetnost, pa vse do pozne faze nove figuralike. Lovec v jutru je nadrealistično delo, v katerem je, kot v filmu pove Robert Simonišek, eklektično združil značilnosti evropskega nadrealizma, po drugi strani pa se od njih oddaljeval z lokalnimi značilnostmi in specifičnim kloritom. V sobi visokega modernizma pa je ob slikah Preglja, Mušiča in Stupice zastopan z dvema deloma, ki kažeta prepoznavne značilnosti njegove abstrakcije - od geometričnih do bolj liričnih momentov, približal pa se je tudi informelu.
Kregar je svoje abstraktne slike prvič predstavil v Moderni galeriji, kjer sta leta 1953 razstavljala z Rikom Debenjakom. Slikar in grafik Andrej Jemec, ki je bil takrat na začetku svoje umetniške poti, je bil nad Kregarjevimi deli navdušen, se spominja. “Mladi smo bili usmerjeni novemu … To je bil človek, ki je te korake naredi. Prinesel je moč, drugačnost, svežino, poetičnost, neverjetno novost v tem, kako je mogoče naslikati nekatere stvari, za katere smo mislili, da se ne dajo naslikati.”

O tem, kje je po njegovem mnenju Kregarjeva moč, Jemec, odgovori: “Menim, da je njegova barvna skala tako posebna, da ne oziraje se na to, ali slika rože ali slika realistično, nadrealistično ali popartistično situacijo, je zmeraj prepoznaven po zelo natančnem, subtilnem in poetičnem izražanju, V tem je moč Kregarja.”

Kregar je bil pomemben umetnik tudi na širšem jugoslovanskem umetniškem prizorišču. Večkrat je gostoval tudi v Beogradu, kjer še danes "domuje" nekaj njegovih del. Hranijo jih v Muzeju sodobne umetnosti Beograd, gre pa predvsem za odkupe ob velikih razstavah in dogodkih. O njegovem delu spregovori tudi kustosinja Muzeja sodobne umetnosti Beograd Svetlana Mitić, ki poudari njegov pomen pri odpiranju poti k abstrakciji. "Ta je bila v nekem obdobju razvoja jugoslovanske umetnosti velik izziv. Umetniki, ki so se ukvarjali s tem, so naleteli na številne ovire in abstrakcijo so obravnavali na različne načine. V tem smislu je Kregar poseben.” Prinesel je spremembe iz svetovnega dogajanja v ta prostor, spomni. »Torej je prinašal spremembe, ki pa so bile osebno obarvane. V tem smislu o njem lahko govorimo kot o edinstvenem pojavu v drugi polovici 20. stoletja.”

V filmu se Kregarjevega dela in razstav spominja tudi kritiki Aleksander Bassin, danes eno vodilih likovnorkitiških peres pri nas, ki pa je leta 1960, ko je ocenil Kregarjevo razstavo v Mali galeriji, šele začenjal svojo kritiško pot. Dvanajst let pozneje je napisal tudi pomembno monografijo o Stanetu Kregarju. Kregar je umrl leta 1973 in Bassin se dobro spominja, kako se je od njega poslovil na malem šentviškem pokopališču, ko se je zadnjič ozrl na njegovo življenjsko in umetniško pot.

Postanek pri sakralnih stvaritvah
Kregarjev sakralni opus je med drugim zastopan z deli v kapeli ljubljanskega Bogoslovnega semenišča, kjer je leta 1965 ustvaril monumentalen oltarni triptih s podobami stvarjenja, odrešenja in poveličanja. Poslikal je tudi korno ograjo s križevim potom, v tem pa posamezne postaje povezal v skupni slikovni prostor. V cerkvi v Dražgošah je naslikal oltarno fresko, akademski slikar Matej Metlikovič pa se še danes spominja, kako jim je v srednji šoli ob obisku cerkve v Kranju profesorica pojasnila, kako uspešno je povezal gotsko umetnost s sodobnostjo. Sicer pa o sakralnem opusu v dokumentarcu spregovori mag. Pavel Pibernik.

Omeniti velja, da je Kregar s sakralnimi deli v raznolikih tehnikah monumentalnega slikarstva je opremil okrog sto cerkva širom po Sloveniji. Zgodba se ustavi tudi pri poglavju vezilske umetnosti, ki jo je skupaj z nekaterimi drugimi umetniki, med katerimi sta Ivan in Helena Vurnik, po besedah sestre Gizele Knez dvignil na visoko umetniško raven.

Sorodna novica Neznani Kregar: prvič razstavljene slike umetnika, ki se je poslovil pred 50 leti

Umetnik, ki je bil ves čas na višini svojih časov
"Stane Kregar je trikrat usodno posegel v razvoj slovenskega likovnega modernizma. Najprej v 30. letih kot nadrealist, potem v začetku 50. letih kot predstavnik lirične abstraktne podobe in potem kot ugleden in izkušen intelektualec 20. stoletja, ko se v 60. letih obrne nazaj k bistveno mlajši generaciji - slika hipije, motive, ki jih je videl v Parizu, v Los Angelesu," v filmu pove umetnostni zgodovinar dr. Tomaž Brejc. "Je umetnik, ki je sodoben v svojem času. Slika trenutek, ki ga mora registrirati ne le zaradi svoje lastne poetične vsebine, ampak zato, ker komentira tudi širšo družbeno in svetovno dogajanje, pove. Ampak, ko se sprašujem o Kregarju, se najprej spomnim Goethejevega stavka: Kaj je naloga umetnika. Da je na višini časov. In Kregar kot eden redkih vztrajnih in kvalitetnih umetnikov 20. stoletja je bil ves čas to: na višini svojih časov."

Dragocenost filma so tudi arhivski posnetki, ki jih hrani Televizija Slovenija, med drugim podelitev Prešernove nagrade umetniku leta 1971. In besede samega umetnika, ki pravi takole: “Današnji realni svet, ki nas obdaja, me pri slikanju priganja k iskanju novih oblik. Treba je poiskati take oblike, ki bi odgovarjale bolj bistveni objektivizaciji sveta in bi obenem odgovarjale tudi moji notranjosti. Zato sem se polagoma preusmeril v t. i. angažirano slikarstvo, ki pa prinaša s seboj nove živahnejše oblike - svobodnejše v izražanju ritma, bleščečih barv in tudi nove vsebine.”

O Kregarju v dokumentarnem filmu spregovorijo tudi umetnikovi nečakinji Ana Kamenšek in Nada Wagner ter študentka umetnostne zgodovine Eliška Škaler. Pobuda za nastanek filma pa bila petdesetletnica slikarjeve smrti, ki jo je letos med drugim pospremila tudi razstava v Galeriji Družina. Pod naslovom Neznani Kregar jo je pripravil Andrej Doblehar.