Dokumentarec je nastal v produkciji RTV Slovenija, predpremierno so ga predvajali v Kinodvoru, na spored Televizije Slovenija pa premierno prihaja 13. aprila. Režiser filma je Primož Meško, scenaristka pa Cvetka Bevc.
Film predstavi opus vsestranskega avtorja, vzporedno pa ves čas premišljuje tudi o današnji vlogi umetnosti. Ta je najpomembnejša sila v tem svetu, sploh zdaj, ko je svet v moralni in etični krizi, pravi Möderndorfer. Vloga umetnosti se je bistveno spremenila predvsem zaradi kapitalizma, ki ne podpira ničesar, kar ne prinaša dobička. Kapitalizem bo prej uničil človeka kot umetnost, dodaja.
Brez umetnosti bi se svet najbrž ustavil
V samem dokumentarcu ga slišimo reči, da se kot umetnik pogosto sprašuje, ali je njegovo delo pomembno. Prepričan je, da družba drvi v neznano, kjer ni prostora za umetnost, in da kapitalizem požira pred sabo vse, kar dojema kot nekoristno in nedobičkonosno. Po njegovem mnenju umetnost je potrebna in brez nje bi se svet najbrž ustavil.
Odsevanja sledijo njegovemu opusu in se med drugim ustavijo pri filmih Pokrajina št. 2 in Inferno, pesniki zbirki Čuvaj sna, knjigi Nespečnost ter režiji gledališke igre Evgenij Onjegin ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega. Po Möderndorferjevih besedah je Onjegin lik, s čigar zavračanjem ljubezni in usodnimi napakami se lahko poistoveti tudi današnja mladina.
Otroštvo je edini vir ustvarjanja
V dokumentarnem filmu Möderndorfer spregovori tudi o skrivnostih življenja, med katerimi poudari ljubezen in smrt. Svojega dedka sicer ni spoznal, je pa prepričan, da se preteklost naših prednikov prenese tudi v naša življenja. Otroštvo je edini vir ustvarjanja, meni. Möderndorfer je najprej ustvarjal poezijo, nato nadaljeval s prozo, dramatiko, esejistiko, filmskimi scenariji, radijskimi igrami ter otroško in mladinsko literaturo. Kot režiser se je doslej podpisal pod več kot 100 uprizoritev, med drugim je režiral tudi dela Ivana Cankarja, Bertolta Brechta, Moliera in Samuela Becketta.
V filmu ob Möderndorferju o umetnostnem izražanju, dramaturških zankah in skrivnostih življenja spregovorijo tudi literati Ervin Fritz, Boris A. Novak, Blaž Lukan in Zlatko Zajc, igralci Marko Mandić, Barbara Cerar, Gaja Filač in Bojan Umek, gledališki kritik Slavko Pezdir, igralka in šansonjerka Vita Mavrič ter skladatelj Jaka Pucihar. Dogodka se je udeležil tudi direktor fotografije Andrej Lupinc, ki je dejal, da se televizija nagiba v informativno stran, zato meni, da bo tovrstnih produkcij vedno manj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje