Kilmer je umrl v torek zvečer v Los Angelesu, obkrožen z družino in prijatelji, je v elektronskem sporočilu za Associated Press (AP) sporočila njegova hči Mercedes Kilmer. Sicer je časopis The Times prvi poročal o njegovi smrti. Vzrok smrti je bila pljučnica.

Igralec se je vrsto let boril z rakom na grlu, ki so mu ga diagnosticirali leta 2014, a ga je po besedah njegove hčerke po zahtevnem zdravljenju premagal. Med zdravljenjem so mu med posegom na sapniku poškodovali glasilke, zato je imel težave z govorom.

Zaslovel je leta 1991, ko je blestel v vlogi Jima Morrisona v filmu o glasbeni skupini The Doors režiserja Oliverja Stona. Ikonična je tudi njegova upodobitev Icemana v filmu Top Gun iz leta 1986, ki jo je ponovil v nadaljevanju klasike Top Gun: Maverick izpred treh let.

"Vedel sem se slabo. Vedel sem se pogumno. Do nekaterih sem se obnašal nenavadno. Ničesar od tega ne zanikam in ne obžalujem, ker sem izgubil in našel dele sebe, za katere sploh nisem vedel, da obstajajo. In sem blagoslovljen," je izjavil proti koncu dokumentarca Val iz leta 2021. Leto pred tem je izšla tudi njegova knjiga spominov I'm Your Huckleberry.

Val Kilmer, najmlajši igralec, ki je bil v svojem času sprejet na prestižno šolo Juilliard, je vzpone in padce slave doživljal bolj dramatično kot večina. Preboj je doživel leta 1984 z vohunsko akcijsko komedijo Top Secret! (Strogo zaupno), ki ji je leto pozneje sledila znanstvenofantastična komedija Real Genius (Pravi genij). Svoj talent za komiko je pokazal v več filmih, ki so sledili, med drugim v Kiss Kiss Bang Bang leta 2005 in pet let pozneje v MacGruberju, parodiji na akcijsko televizijsko serijo MacGyver.

Njegova filmska kariera je dosegla vrhunec v zgodnjih 90. letih preteklega stoletja. Med drugim se je proslavil z vlogo Doca Hollidaya v kritiško čislanem vesternu Tombstone iz leta 1993 v režiji Georgea P. Cosmatosa, v katerem je igral ob Kurtu Russllu in Samu Elliottu. Istega leta je nastopil še v romantični kriminalki True Romance (Prava romanca, ki jo je po scenariju Quentina Tarantina posnel Tony Scott. Kilmer je upodobil Elvisovega duha, v glavnih vlogah pa sta nastopila Christian Slater in Patricia Arquette. Dve leti pozneje je zaigral še v uspešnici Michaela Manna Heat (Vročina) z Alom Pacinom in Robertom De Nirom.

Za svoje vloge se je pripravljal po Suzukijevi metodi igralskega treninga, ki so jo v ZDA poučevali predvsem v 80. letih preteklega stoletja. Razvil jo je Tadaši Suzuki, umetniški vodja Suzuki Company of Toga. Za sklepni prizor filma Tombstone je na primer svojo posteljo napolnil z ledom, da bi posnemal občutek umiranja zaradi tuberkuloze. Že v pripravah na vlogo v filmu The Doors je eno leto neprestano poslušal njihovo glasbo, ves čas je nosil usnjene hlače, igralce in preostalo ekipo pa je nagovoril, naj ga naslavljajo izključno z Jim Morrison. Ta intenzivnost mu je sicer prinesla tudi sloves igralca, s katerim je težko delati, s čimer se je kasneje v življenju sicer nejevoljno strinjal.

Kot je zapisal v knjigi spominov, skoraj ne bi nastopil v eni od svojih bolj ikoničnih vlog – pilot Tom "Iceman" Kazansky ob Tomu Cruisu. Sprva je zavrnil režiserja Top Guna Tonyja Scotta: "Nisem želel vloge. Ni mi bilo mar za film. Zgodba me ni zanimala." Po obljubi, da bo njegova vloga glede na prvotni scenarij izboljšana, je privolil.

Z vlogo Brucea Wayna oz. Batmana v filmu Joela Schumacherja Batman za vedno z Nicole Kidman in Chrisom O'Donnllom si tako rekoč ni naredil usluge. V vlogi je nasledil Michaela Keatona, nato pa jo je predal Georgeu Clooneyju. Janet Maslin je v The New York Timesu zapisala, da je bila Kilmerjeva igra "okrnjena zaradi neposrednih vidikov vloge", medtem ko je Roger Ebert zatrdil, da je Kilmer "popolnoma sprejemljiv" nadomestek za Keatona. Kilmer je sicer za večino svoje igre krivil kostum. "Ko si v njem, se komaj premikaš, ljudje pa ti morajo pomagati vstajati in sedati," je dejal v dokumentarcu Val – oz. je igralčeve vrstice izgovoril njegov sin Jack, ki mu je v filmu posodil glas, saj sam ni mogel več govoriti. Glede ponesrečene vloge je pojasnil še: "Prav tako ne slišiš ničesar in čez nekaj časa se ljudje nehajo pogovarjati s tabo, to je zelo izolirajoče. Težko mi je bilo igrati mimo kostuma in bilo je frustrirajoče, dokler nisem ugotovil, da je moja vloga v filmu samo pokazati se in stati, kjer mi je bilo ukazano."

Leta 1996 je ob Marlonu Brandu nastopil v filmu režiserja Richarda Stanleyja The Island of Dr. Moreau (Skrivnostni otok dr. Moreauja), ki je postal ena najbolj razvpitih produkcij desetletja. Entertainment Weekly je objavil osrednji članek o Kilmerju, naslovljen Mož, ki ga Hollywood rad sovraži. Režiserja Schumacher in John Frankenheimer, ki sta dokončala omenjeni film, sta ga označila za težko osebnost. Frankenheimer je izjavil, da obstajata dve stvari, ki ju ne bi nikoli naredil: ″Vzpon na Mount Everest in ponovno delo z Valom Kilmerjem."

Več drugih ustvarjalcev je tudi skozi čas igralcu stopilo v bran. Režiser D. J. Caruso, ki je z njim sodeloval leta 2002 pri filmu The Salton Sea″ (Salton Sea) in dejal, da je Kilmer preprosto rad govoril o prizorih in užival v režiserjevi pozornosti. "Val se mora vživeti v lik. Mislim, da se je z režiserji, kot sta Frankenheimer in Schumacher, zgodilo to, da je Val postavljal veliko vprašanj. Tip, kot je Schumacher, pa bi mu odvrnil: Ti si Batman! Samo opravi to," je Caruso dejal za The New York Times.

Po Skrivnostnem otoku dr. Moreauja so sledile manjše produkcije. Med njimi je na primer triler Spartan Davida Mameta o trgovini z ljudmi, Joe the King, v katerem je igral žaljivega alkoholika, v filmu Wonderland je upodobil nekdanjega pornozvezdnika Johna Holmesa. Leta 2019 pa je na oder postavil monodramo Citizen Twain (Državljan Twain), v kateri se je prelevil v Marka Twaina.

Val Kilmer je svoja formativna leta preživel v losangeleški četrti Chatsworth, kjer je obiskoval srednjo šolo, katere dijaka sta bila takrat tudi poznejša igralca Kevin Spacey in Mare Winningham. Leta 1981 je bil pri vsega 17 letih kot najmlajši študent dramske igre sprejet na šolo Juilliard. Kmalu po koncu tamkajšnjega študija je njegov mlajši brat, 15-letni Wesley, v družinski masažni kadi doživel epileptični napad in umrl na poti v bolnišnico.

Igralec je objavil dve knjigi poezije, dejaven je bil tudi na področju vizualne umetnosti, leta 2012 pa je bil nominiran za grammyja za album govorjene besede, naslovljen The Mark of Zorro. Nekaj časa je bil v zvezi s Cher, med letoma 1988 in 1996 je bil poročen z britansko igralko Joanne Whalley, v zakonu sta se jima rodila omenjena hči Mercedes in sin Jack.

Režiser Michael Mann je ob slovesu Vala Kilmerja sporočil: "Med delom z Valom pri Vročini sem se vedno čudil razponu, briljantni spremenljivosti znotraj močnega toka Valovega značaja in njegovega izražanja. Po toliko letih, ko se je Val boril z boleznijo in ohranjal svojega duha, je to izjemno žalostna novica."

"Se vidiva, prijatelj. Pogrešal te bom. Bil si pameten, izzivalen, pogumen, izjemno kreativen 'eksploziv'. Teh ni ostalo veliko. Upam, da te bom videl tam zgoraj v nebesih, ko bom na koncu prišel tja. Do takrat pa čudoviti spomini, lepe misli," se je od igralskega kolega na Instagramu poslovil Josh Brolin.

"RIP Val Kilmer. Hvala, ker si definiral toliko filmov mojega otroštva. Resnično si bil ikona," pa je na istem omrežju zapisal igralec Josh Gad. "Počivaj v miru VAL KILMER. Briljanten igralec in dober človek." je na omrežju X zapisal politični aktivist in pisatelj Don Winslow.

"RIP Val Kilmer. Če ne bi bilo najinega naključnega srečanja pri Sourceu (hollywoodska restavracija, op. n.) leta 1985, morda nikoli ne bi bil izbran za FULL METAL JACKET, Val," se je na omrežju X od njega poslovil igralec Matthew Modine. Vojni film Full Metal Jacket (Popolna bojna oprema) je leta 1987 režiral Stanley Kubrick. Val Kilmer je bil namreč neuspešen na avdiciji za vlogo v filmu, ki jo je nato odigral Modine.

"V spomin Valu Kilmerju, čigar neizbrisni pečat v kinematografiji se razteza čez žanre in generacije. RIP Iceman," pa je objavil uradni kanal Top Guna na omrežju X.