Kinodvor ima zgodovino in tradicijo dolgo več kot 80 let. Foto: Blaž Budja
Kinodvor ima zgodovino in tradicijo dolgo več kot 80 let. Foto: Blaž Budja
Kinodvor je večkrat odpiral svoja vrata - nazadnje oktobra lani. Foto: www.kinodvor.org
Kinobalon - ob koncih tedna posebna priložnost za najmlajše gledalce. Foto: Nada Žgank
Posebna priprava za noč grozljivk. Foto: Nada Žgank

Dvorana leži med železniško postajo in RTV Slovenija. Kot Ljubljanski dvor je bila zgrajena že oktobra leta 1923, in sicer zato, da bi Ljubljana pridobila razkošno kinogledališče, kakršna so v dvajsetih letih preteklega stoletja gradili po veliko evropskih mestih.

PODATKI
Naslov:
Kolodvorska 13, Ljubljana
Prvič odprt: 15. 10. 1923
Št. sedežev: 193 (122 - parter, 71 - balkon)
Obiskanost: Od oktobra 2008 več kot 30.000
Velikost platna: 4,60 x 6,15 metra
Zvočna opremljenost: Dolby digital surround EX, Dolby SR, Dolby A, Mono, Nemi film. KCS zvočniki (frontalno 3x600W RMS, surround 12x250W RMS).
Spletna stran: Kinodvor

Prvi se je na platnu odvrtel Mladi Medardo
Avstrijski zgodovinski spektakel Mladi Medardo (Der Junge Medarus) je bil prvi film, ki je bil predvajan na Kolodvorski 13. Film je po literarni predlogi Arthurja Schnitzlerja režiral Madžar Michael Kertesz (ta je slabih 20 let pozneje kot Michael Curtiz režiral Casablanco).

Ljubljančani videli tudi Ito Rino
Prva leta so jedro programa sestavljali nemi filmi, pod katere so se podpisali vrhunski evropski in ameriški avtorji (Fritz Lang, Cecil B. DeMille, Charles Chaplin, Abel Gance, Jean Renoir ...). Med številnimi tujimi filmi so gledalci v Ljubljani lahko videli tudi prvo slovensko filmsko zvezdo Ito Rina, ki je blestela v Erotikonu.

Sloga in erotični filmi
Leta 1935 je kinematograf prevzelo železničarsko kulturno društvo Sloga, ki ga je upravljalo do leta 1946, ko so vse kinematografe podržavili. Kot Kino Sloga je deloval do začetka 90. let, ko se je preimenoval v Kino Dvor. Sloga se je v zadnjem desetletju pred preimenovanjem preusmerila v prikazovanje filmov z erotično in pornografsko vsebino.

Vrnitev v umetniško usmeritev
Z začetkom tega desetletja je Slovenija na mestnih obrobjih dobila prve multikinematografe, ki so z kinotečnega zemljevida hitro začeli brisati mestne kinodvorane (samo v Ljubljani Union, Šiška, Triglav, Bežigrad ...). Kino Dvor je svojo rešitev za preživetje našel z "umetniško usmeritvijo", ki se je začela leta 2002, ko sta Mestna občina Ljubljana in ministrstvo za kulturo sklenila dogovor, po katerem je kino Dvor v brezplačni najem dobil Slovenska kinoteka. Zadnja leta je šlo kinu na finančnem področju sila slabo, 1. aprila 2008 je moral tako celo zapreti svoja vrata.

Kinodvor. Mestni kino.
Mestna občina Ljubljana je mesec pozneje ustanovila javni zavod Kinodvor, ki je svoja vrata odprl 1. 10. 2008. Nova ekipa je ob tem poudarila, da je novost Kinodvora zajeta v novem "geslu"- torej: Kinodvor. Mestni kino. Izključili niso ničesar, kar je ponujal nekdanji Kinodvor, program so samo razširili.

Dva kluba, pozornost za mlajše gledalce ...
Letno nameravajo v kinu zavrteti okrog 35 različnih filmov. V svoji bogati ponudbi Kinodvor ne ponuja zgolj filmskih užitkov za odrasle. Ena izmed novosti je Kinobalon - otroški in mladinski program, ki je na sporedu ob sobotah ob 15.00 in ob nedeljah ob 17.00. Kinobalonov program je sestavljen iz novih celovečernih ali kratkih igranih, animiranih in dokumentarnih filmov za otroke in mlade. V Kinodvoru za najzvestejše obiskovalce ponujajo dva programa: Klub Kinodvor in Klub Kinobalon, ki jim omogoča številne ugodnosti. Vsako prvo sredo v mesecu je organizirana posebna projekcija za starše z dojenčki. Ob nedeljah ob 11.00 je čas za Zajtrk pri Kinodvoru, ko obiskovalci ob filmu dobijo še kavo in rogljiček. V času, ko odrasli gledajo film, je za otroke poskrbljeno v t. i. Sezamovem kotičku. Organizatorji pripravljajo tudi številne delavnice in srečanja s filmski ustvarjalci.

Slavko Jerič
slavko.jeric@rtvslo.si