V filmu "stopnjujoče se vzdušje paranoje umesti v bukolično idilo švedskega podeželja, kjer sredi poletja sonce (skoraj) nikoli ne zaide in kjer narava prekipeva v skoraj boleče sočnih barvah. Gručo podiplomskih študentov je njihov švedski kolega zvabil na odročni poganski festival, za katerega se izkaže, da vključuje tudi ritualne samomore in umore. Pri Solsticiju je genialno predvsem to, da nam pod pretvezo grozljivke postreže (tudi) veliko bolj univerzalno, emancipatorno zgodbo o ljubezenskem razhodu," je o filmu zapisala MMC-jeva filmska kritičarka Ana Jurc.
"Ko smo snemali ta film, sem bila popolnoma prežeta z njo in tega še nikoli nisem doživela z nobeno od svojih vlog," je dejala Pugh v podkastu Off Menu. "Še nikoli nisem igrala nekoga, ki bi bil v tako velikih bolečinah, in postavljala sem se v resnično 'usrane' situacije, ki jih morda drugim igralcem ni treba preigravati, a jaz sem si predstavljala le najhujše stvari."
"Vsak dan so vsebine postajale bolj čudne in težje izvedljive. V glavo sem si vbijala stvari, ki so postajale vse hujše in bolj črnoglede. Mislim, da sem na koncu verjetno oziroma zagotovo zlorabila samo sebe, da sem odigrala vlogo."
Na zelo vročem terenu v treh različnih jezikih
Pugh je povedala tudi, da so snemali na zelo vročem terenu v treh različnih jezikih, zatorej ni bilo vse prijetno. "Prav tako ne bi smelo biti. Zakaj bi snemanje takega filma moralo biti prijetno?" je retorično vprašala v podkastu.
Takoj po snemanju se je Pugh preselila v Boston in začela snemati film Čas deklištva v režiji Grete Gerwig in v vrtincu med obema vlogama doživela močan čustven pretres. "Spomnim se, kako sem zrla iz letala in čutila neizmerno krivdo, ker sem se počutila, kot da sem Dani pustila na tem področju v tem čustvenem stanju," je rekla.
"Tako čudno je. Tega še nikoli prej nisem čutila. Očitno je to verjetno psihološka stvar, pri kateri sem čutila neizmerno krivdo zaradi tega, v kaj sem se spustila, vendar sem se vsekakor počutila, kot da sem Dani zapustila tam na tem področju, da jo bodo zlorabljali, skoraj kot da sem ustvarila to osebo in jo potem preprosto pustila tam in šla delat naslednji film."
"Vedela sem, da nikoli več ne bom tako odprta, tako surova in tako izčrpana, kot sem bila tisti dan"
Pugh se je poklonila igralski zasedbi Midsommar tudi na Instagramu in jo v objavi na družbenem omrežju označila za "pravo sestrstvo". "Spomnim se, da je bil prvi kader tako dolg, veliko daljši, kot je prikazano v filmu, ki ste ga gledali," je dejala Pugh.
"Ko je Ari rekel rez, smo se vsi prijeli za roke in drug drugemu zarili nohte v dlani ter jokali. Resnično, te ženske so omogočile ta prizor. Vedela sem, da nikoli več ne bom tako odprta, tako surova in tako izčrpana, kot sem bila tisti dan. Prizori, zaradi katerih vas pri gledanju boli, se zgrozite ali se obrnete stran od zaslona, so zasnovani tako, da se vsaj za deset sekund počutite najbolj človeško. Toda za nas to niso bile sekunde, ampak ure. Lepe, težke ure, polne ponosa.”
Nedavno je premiero doživel film A Good Person režiserja Zacha Braffa, v katerem Florence Pugh igra odvisnico od opioidov, ki se spopada z žalovanjem po prometni nesreči s smrtnim izidom. Pugh igra tudi v celovečercu Oppenheimer, ki je najnovejši film Christopherja Nolana o J. Robertu Oppenheimerju, očetu jedrske bombe. Nastopila bo v filmu The Pack, novem psihološkem trilerju, ki ga bo režiral igralec Alexander Skarsgård. Drugi projekti v nastajanju vključujejo še denimo Puss in Boots: The Last Wish in Netflixov East of Eden.
Pred kratkim je imela glavne vloge v filmih The Wonder in Ne skrbi, ljubica. Vrnila se bo tudi v Marvelovo vesolje, kjer bo ponovila svojo vlogo Jelene Belove v filmu Thunder Bolts.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje