Je raziskovanje vesolja koristno? Kaj sploh ima Slovenija pri tem? In kakšno vlogo pri tem igra Evropska vesoljska agencija, katere polnopravni člani ravnokar postajamo? To so tri vprašanja, na katera poskuša odgovoriti serija Veliki slovenski pok.

Prva oddaja je prinesla grob pregled koristi raziskovanja vesolja in slovenskega prispevka k temu, v preostalih bodo predstavljeni nekateri vidnejši akterji slovenskega vesoljskega grozda. Skozi zamotanosti vesoljskih tehnologij bosta gledalca poskušala pripeljati igralec Nik Škrlec in profesor FMF-ja Tomaž Zwitter.

Vesolje je tukaj

Vesolje se zdi oddaljeno, vendar je v resnici tukaj. Od napovedovanja vremena do navigacije po cestah, vesoljske tehnologije so del našega vsakdana. Z raziskovanjem vesolja odkrivamo nove svetove in bolje razumemo svoj dom, planet Zemlja, ter podnebne spremembe, ki ga ogrožajo. Dajejo nam tudi upanje, da si bo človeštvo nekoč morda našlo nov, dodaten dom in se razširilo na oddaljene planete.

Med pionirji vesoljskih tehnologij je bil Slovenec Herman Potočnik – Noordung. Že davnega leta 1928 je objavil prelomno delo Problem vožnje po Vesolju – Raketni motor, v katerem je opisal načrt za bivanje človeka v vesolju. Zamislil si je krožno vesoljsko postajo, ki bi z vrtenjem ustvarjala umetno težnost, s tem pa posadko rešila pred škodljivimi učinki breztežnosti. Njegovo knjigo so brali sloviti sovjetski raketni konstruktorji in nemški raketni krožek, v katerem je bil slavni inženir Wernher von Braun, ki je ustvaril prvo raketo, ki je dosegla vesolje, pa slavne rakete Saturn V, ki so človeka poslale celo na Luno. Noordung je bil daleč pred svojim časom, njegove zamisli pa tako napredne in zahtevne, da so o njih lahko sanjale samo največje svetovne velesile, ZDA in Sovjetska zveza. Terjale so ogromne vložke, ki jih naš prostor ni zmogel.

Sorodna novica Ko bo Zemlje konec, bo na nebu zapisano slovensko ime

Slovenci smo kljub temu že v prejšnjem stoletju pustili nekaj sledi v raziskovanju vesolja, tako da smo se pridružili tujim vesoljskim programom. Anton Mavretič je bil inženir vesoljske sonde Voyager. Njegov instrument je izmeril mejo Osončja, njegovo ime, vgravirano v Voyagerju, pa bo še vedno na nebu, tudi ko Zemlje ne bo več. Fizik Dušan Petrač je bil prvi slovenski kandidat za astronavta in avtor prvega hladilnega sistema s supertekočim helijem, s katerim so lahko izdelali infrardeče satelite, torej prednike današnjega vesoljskega teleskopa James Webb. Franklin Puhek je pripravil usmerjevalni sistem za kapsulo Mercury in učil Johna Glenna ter druge astronavte programa Mercury, kako ga uporabljati. Ed Repic je sodeloval pri konstrukciji vesoljskega plovila Apollo, ki je ljudi popeljalo do Lune, Albert Volk pa je sodeloval pri izdelavi električnega roverja, s katerim so se astronavti peljali po Mesecu.

A to je davna preteklost. Kaj pa danes? Slovenija je še vedno premajhna, da bi si lahko privoščila velike programe. Lahko pa postane kolešček v drugih, zato se je vključila v Evropsko vesoljsko agencijo. S 1. januarjem 2025 bo postala polnopravna članica. Esa ima dolgo tradicijo, nastala je že leta 1975, in ponuja marsikaj: od človeškega raziskovanja Lune do preučevanja oddaljenih zvezd. Sloveniji s tem odpira okno v vesolje.

Naša država se je že izkazala. Izstrelili smo že tri satelite, NEMO-HD, Trisat in Trisat-R. Evropskim satelitom, denimo programu Copernicus, ki je najnaprednejši program opazovanja Zemlje sploh, pomagamo dostavljati podatke do končnih uporabnikov – tudi vas, če želite. Slovensko znanje je sodelovalo pri novi evropski raketi Ariane 6. Naše senzorje najdemo na vseh pomembnejših izstreliščih raket, od SpaceX-a do Arianespacea. V Planici raziskujemo vpliv vesolja na zdravje, izvajamo študije na ljudeh s centrifugo in preučujemo vpliv pomanjkanja kisika ter nižjega tlaka. Slovenska naprava meri kakovost zraka na Mednarodni vesoljski postaji. Na postajo smo med drugim poslali tudi umetniško delo in kranjsko klobaso. Naša podjetja razvijajo prehranske dodatke, prilagojene vsakemu posameznemu astronavtu, vesoljske hlače, ki preprečujejo krvne strdke, digitalni dvojček človeškega očesa, da bi preprečili vesoljsko slepoto, pa metode, kako zdraviti karies v orbiti. Naša vizija sega dlje: razvijamo metode 3D-tiska za postavljanje naselbin na Luni. Sodelujemo pri tuhtanju, kako bi lahko nekoč potovali do Marsa in še dlje. Z naprednimi teleskopi odkrivamo oddaljena prostranstva vesolja, naši znanstveniki med drugim ustvarjajo najnaprednejšo 3D-karto domače Galaksije in še in še.

Marsikdo se vpraša, ali se vse to obrestuje. Je res smiselno vlagati denar v raziskovanje vesolja, ko pa imamo toliko nerešenih težav na Zemlji, od revščine, lakote do podnebnih sprememb? A od vlaganj v vesolje imamo številne koristi. Vsak evro, vložen v raziskovanje vesolja, se navadno večkrat povrne in spodbuja nastanek domačih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, razvoj visoke tehnologije, ki je pogosto uporabna tudi na Zemlji. Prav s sateliti lahko bolje preučujemo podnebne spremembe in napovedujemo vreme. In ko se pojavijo naravne katastrofe, jih lahko iz vesolja spremljamo v realnem času ter se bolje odzivamo nanje, kot na primer pri velikem požaru, ki je leta 2023 pustošil po Krasu. Kmetje lahko opazujejo svoja polja in bolje usmerjajo porabo vode ter gnojil. Ko tuhtamo, kako bi nekoč lahko gojili pridelke na Marsu, lahko lekcije uporabimo za izboljšanje učinkovitosti tuzemskega kmetijstva.

Noben napredek na Zemlji ne bo pomagal, če bo velik asteroid treščil v Zemljo in uničil skoraj vse življenje. Zato moramo raziskovati Osončje, asteroide, oddaljeni Oortov pas, dom milijonov še neodkritih kometov, ugotoviti, kateri nas ogrožajo, in pripraviti obrambo. Kot pravijo: dinozavri so izumrli, ker niso vlagali v vesoljski program. Prav raziskovanje vesolja nam pove, kako dragoceni smo in kako dragocena je Zemlja. Slovita fotografija Vzhod Zemlje je leta 1968 sprožila nastanek številnih okoljevarstvenih gibanj po vsem svetu. A prav preučevanje drugih planetov v vesolju nam pove, da je Zemlja pravzaprav najbolj udoben kraj za človeštvo in da jo je treba čuvati. Kljub vsem naporom doslej še nismo našli življenja nikjer drugje po vesolju kot pri nas. Vesolje nam pomaga iskati odgovore na naša najgloblja vprašaja: od kod prihajamo, kdo smo in kam gremo. Z naprednimi vesoljskimi teleskopi, ki jih je pomagala sestaviti prav Evropska vesoljska agencija, vemo, kako staro je vesolje – 13,8 milijarde let, kako staro je Osončje – 4,6 milijarde let. Ugotovili smo tudi, da se vesolje pospešeno širi in da bo naše Sonce že čez nekaj milijard let skuhalo Zemljo, zato je raziskovanje vesolja edina pot življenjskih oblik planeta Zemlja, da še dolgo nosijo luč zavesti v prihodnost. Morda tudi z Noordungovimi krožnimi vesoljskimi postajami.

Epizode

• KORISTI RAZISKOVANJA VESOLJA – Slovenija postaja polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, kar ji na široko odpira vrata v največje projekte raziskovanja vesolja. To nam prinaša gospodarske koristi, razvoj visoke tehnologije in visoko dodano vrednost tudi doma.
• OPAZOVANJE ZEMLJE – S sateliti bolje razumemo probleme Zemlje. Preučujemo podnebne spremembe, izboljšujemo kmetijstvo in skrbimo za varnost. Pri tem nastajajo ogromne količine podatkov, ki jih učinkovito krotijo slovenska podjetja.
• SLOVENSKI SPUTNIKI – Slovenija se je leta 2020 uvrstila med vesoljeplovne države. Dobila je dva satelita, ki sta se odlično izkazala in sta morda znanilca še precej ambicioznejše prihodnosti.
• MEDNARODNA VESOLJSKA POSTAJA – Človeštvo želi potovati globoko v vesolje, a pred tem se mora še marsičesa naučiti. Pri tem pomaga tudi Mednarodna vesoljska postaja, sodobno čudo sveta, in slovenski laboratoriji, ki preučujejo vpliv vesolja na človeško telo.
• RAZISKOVANJE LUNE IN MARSA – Človeštvo se pripravlja na vrnitev človeka na Luno in na osvajanje Marsa. Slovenska podjetja v ta namen razvijajo 3D-tiskanje orodij in bivališč, pa tudi nenavadne raziskovalne robote.
• MED NAJVEČJIMI – Slovenska podjetja prispevajo krmilne sisteme in senzorje za najpomembnejša izstrelišča raket na svetu in za ogromne teleskope. Naša oprema je zraven tudi pri najnovejši evropski raketi Ariane.
• GALILEO – Brez svetovnega satelitskega navigacijskega sistema skoraj ne moremo več. Omogoča nam precizno navigacijo, lociranje in merjenje časa. Evropski Galileo je najnatančnejši na svetu. Kako deluje in kako bo deloval naslednik, ki ga snujejo v Sloveniji?
• ASTRONOMIJA IN ZNANOST – Slovenci smo pomagali zgraditi najnaprednejši vesoljski teleskop James Webb, ustvarjamo 3D-karto domače Galaksije, tudi z umetno inteligenco, in sodelujemo pri odkrivanju oddaljenega vesolja.