Uredništvo tujih oddaj, ki oblikuje program tujejezičnih filmov, serij in dokumentarcev na sporedih Televizije Slovenija, obdobje pred podelitvijo oskarjev že tradicionalno zaznamuje s ciklom vrhuncev iz bere preteklih finalistov za oskarje v različnih kategorijah. K zmagovalcem in nominirancem so uredniki letos dodali še dva kandidata, ki sta prišla v izbor za nominacije in sta obenem pomembna za domačo ter regionalno kinematografijo. To sta kratki igrani film Mož, ki ni mogel molčati, ki je prišel v ožji izbor petnajstih kandidatov za letošnji najboljši kratki film, in Jezdeca, lanski slovenski kandidat za oskarja za najboljši tujejezični film.

Letošnji izbor je zelo raznovrsten, saj poleg vrste igranih celovečernih filmov prinaša tudi dva dokumentarna (oziroma igrano-dokumentarna), pa še kratki ter animirani celovečerni film. Podobno kot lanski znova izstopa tudi po hitrosti, s katero so filmi prispeli na našo televizijo. Večina njih je še pred manj kot letom dni tekmovala v dirki za oskarje, kar zagotavlja izjemno svežino filmske produkcije. Številni med njimi bodo na naših sporedih doživeli svojo slovensko televizijsko premiero. Takšnih je v ciklu kar šest filmov: Tiho dekle, Fant in čaplja, Mož, ki ni mogel molčati, Popolni dnevi, Interesno območje in Anatomija padca.

Sorodna novica "Veličina Tihega dekleta je v tem, da zna poudariti svetlobo. Cáit zasije."

Mozaik zgodb bo gledalce popeljal skozi dovolj intimne in kompleksne vidike človeškega bivanja. Eden očitnejših motivov retrospektive je posvečanje notranjim svetovom protagonistov. Irski film Tiho dekle osvetljuje osamljenost, iskanje občutka pripadnosti in bližine, Popolni dnevi v režiji Wima Wendersa pa raziskujejo pomen rutine in ritualov skozi varljivo preprosto zgodbo o vsakdanu čistilca stranišč na Japonskem. Podobno introspektiven je tudi kratki film Mož, ki ni mogel molčati, ki govori o posameznikovem etičnem imperativu. Tudi Podmornica, kultni nemški film, se posveča psihološkemu razkroju podmorniške posadke.

Druga pomembna skupna tema različnih filmov v ciklu zadeva družinske vezi in njihov vpliv na posameznika. Igrano-dokumentarni film Štiri hčere raziskuje zapletene odnose med materjo in njenimi hčerami, pri čemer družinsko dinamiko razkriva kot prostor ranljivosti in moči. Fabelmanovi, avtobiografski portret Stevena Spielberga, so režiserjev priklon ekscentrični in disfunkcionalni, a ljubeči družini, še bolj pa filmski umetnosti in človekovim strastem.

Cikel se na več mestih dotika tudi tematike krhkosti in moči v ljubezni. Dokumentarec Večni spomin raziskuje vpliv bolezni na ljubezenski odnos, medtem ko Anatomija padca z osupljivo pronicljivostjo secira razmerja moči v dolgoletnem partnerstvu.

Poglejmo še natančneje, kaj nas v naslednjem mesecu in pol čaka v tem bogatem ciklu.

Irska mojstrovina, ki tišino pretvarja v jezik bližine
Nocoj nas bo v cikel vpeljal večkrat nagrajeni irski film Tiho dekle, prava komorna mojstrovina, ki s kar najmanjšim vložkom doseže velikanski čustveni učinek. Zgodba je postavljena na revno irsko podeželje v zgodnja osemdeseta leta in spremlja redkobesedno deklico, ki jo preobremenjena družina čez poletje pošlje k sorodnici in njenemu možu. Po začetnih težavah pri prilagajanju deklica v začasnem domu najde toplo zavetje in občutek pripadnosti. Njeno tišino, ki je sprva videti kot resignacija, postopoma uzremo kot sredstvo upora; v ljubečem okolju pa postane tudi način za vzpostavljanje družinskih vezi.

Celovečerni prvenec irskega režiserja Colma Bairéada temelji na kratki zgodbi priznane irske pisateljice Claire Keegan. Kritiki so ga pohvalili zaradi subtilnosti pripovedi in vrhunske igre, zlasti mlade igralke Catherine Clinch. Med številnimi priznanji je prejel tudi nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni film in veliko nagrado v sekciji Generacija Kplus na Berlinalu. Nekaj edinstvenega, celo za irsko produkcijo, je tudi to, da igralci v njem govorijo irsko.

Sorodna novica Fant in čaplja

"Labodji spev" mojstra japonske animacije
1. februarja se cikel nadaljuje s podobno občutljivo in težko pričakovano animacijo Fant in čaplja, ki nas popelje na Japonsko, v čas druge svetovne vojne. Legendarni režiser Hajao Mijazaki, avtor otroško-mladinskih animiranih klasik, kot sta Moj sosed Totoro in Čudežno potovanje, je ta film napovedal kot svoje poslednje delo. V njem se vrača v čas svojega odraščanja, zaradi česar ima film močno avtobiografsko noto.

Kot že v nekaterih prejšnjih Mijazakijevih delih se zgodovinski kontekst zopet prepleta s fantazijskimi motivi, natančneje, z motivom pobega v vzporedni domišljijski svet. Film odlikujejo nagajiv humor, nežna melanholija in očarljiva vizualna estetika. Fant in čaplja je lani osvojil oskarja za najboljši animirani film, kar potrjuje Mijazakijev status mojstra filmske umetnosti.

Kratki film, ki ga ni moč prezreti
Mož, ki ni mogel molčati, film, pri katerem so sodelovali tudi slovenski ustvarjalci, je dragocen člen letošnjega cikla. Zgodba je nastala po resničnih dogodkih leta 1993 v Bosni in Hercegovini, ko so srbske paravojaške sile ustavile potniški vlak, uprl pa se jim je le eden od petstotih potnikov. Film, ki je že prejel zlato palmo za najboljši kratki film v Cannesu, je uvrščen med petnajst kandidatov za oskarja v kategoriji najboljšega kratkega filma. Pri produkciji je sodeloval tudi slovenski ustvarjalec Gregor Božič kot direktor fotografije. Film bo na sporedu 4. februarja ob 21. uri na TV SLO 1.

Sorodna novica Jezdeca

Iskanje svobode na kulturni praznik
Na kulturni praznik, 8. februarja, se osredotočamo na slovensko filmsko ustvarjalnost. Ob 20. uri bomo predvajali večinsko slovensko koprodukcijo Jezdeca, celovečerni prvenec režiserja Dominika Menclja. Film ceste, redkost v slovenski kinematografiji, sledi nostalgični zgodbi dveh prijateljev na poti iskanja svobode, ljubezni in samih sebe. Lansko leto smo ga poslali v tekmo za mednarodnega oskarja, na Festivalu slovenskega filma pa je prejel nagrado občinstva in vesno za najboljšega igralca.

Sorodna novica Popolni dnevi

Wendersov tihi upor
Istega večera, v poznejšem terminu Sedmega pečata, sledi še drugi japonski film v ciklu – Popolni dnevi v režiji Wima Wendersa. Film, ki ga je režiser posnel v vsega sedemnajstih dneh, je nemudoma postal eno najizrazitejših del v njegovem bogatem opusu in si prislužil oskarjevsko nominacijo v kategoriji najboljšega mednarodnega filma. Zgodba je na prvi pogled varljivo preprosta, saj spremlja vsakdanje življenje čistilca stranišč v Tokiu. Hirajama živi skromno, a urejeno življenje, obdan s starimi kasetami, knjigami in fotografijami, njegovi dnevi pa tečejo v mirnem in ustaljenem ritmu. Vendar pa niz nepričakovanih srečanj postopoma razkrije več o njegovi skrivnostni preteklosti. Na eni ravni gre za film o iskanju lepote in spokojnosti v drobnih trenutkih vsakdanjega življenja, na drugi pa za subtilno alternativo nenehnemu hitenju in pritiskom sodobnega kapitalizma. Se je tem mogoče upreti prav s tiho vztrajnostjo v življenju, ki poteka v ritmu rutin in ritualov? Kot pri vseh Wendersovih filmih ima tudi tu glasba ključno vlogo. Nostalgija preveva glasbeni izbor, ki vključuje klasike Louja Reeda, Patti Smith, Nine Simone in drugih. Japonskemu igralcu Kodžiju Jakušu je glavna vloga prinesla nagrado za najboljšega igralca v Cannesu.

Sorodna novica Umrl je Wolfgang Petersen, nemški poveljnik Podmornice

Najdražja filmska produkcija v zgodovini Nemčije
14. februarja bo v terminu Kinoteka na sporedu epski podvig Wolfganga Petersena – legendarni film Podmornica. To je najdražja nemška filmska produkcija svojega časa, ki jo številni kritiki označujejo kot enega vrhuncev nemške kinematografije. Zgodba nas popelje v leto 1942, ko poskuša nemška mornarica s pomorsko blokado onemogočiti transport britanske vojske v bitki za Atlantik. A to je bitka, ki je že vnaprej izgubljena, česar mladi rekruti na eni od nemških podmornic še ne razumejo.

Film prikazuje njihov vsakdan – od tesnobe, notranjih napetosti in strahu pred smrtjo do napornega vzdrževanja morale pod poveljstvom izkušenega kapitana. Ta se spopada z nemogočimi razmerami: izčrpavajočimi bitkami, uničujočimi nevihtami in vedno večjim pomanjkanjem zalog. Petersenova mojstrska režija in inovativna uporaba kamere iz roke gledalca dobesedno potopita v klavstrofobični svet podmornice, kjer življenje brez zasebnosti prekinjajo trenutki eksplozivne akcije in življenjskega ogrožanja.

Na TV Slovenija bomo predvajali najnovejšo digitalno obnovljeno režiserjevo verzijo, ki zaradi dolžine prihaja v dveh delih – 14. in 21. februarja. Film, ki je bil nominiran za kar šest oskarjev, ostaja izjemen filmski dosežek in nepozabna študija vojne klime ter človeške vzdržljivosti.

Film kot orodje za doseganje resnice
15. februarja se obeta izjemen igrano-dokumentarni film Štiri hčere, ki je bil leta 2024 nominiran za oskarja v kategoriji najboljšega dokumentarnega filma. Kritiki so ga opisali kot eno najbolj pogumnih in ganljivih del sodobne kinematografije.

Svet tunizijske ženske Olfe se obrne na glavo, ko nekega dne njeni najstarejši hčeri izgineta. Da bi osvetlila njuno odsotnost in razkrila skrite plasti te družinske tragedije, režiserka v zgodbo vključi profesionalne igralce, ki prevzamejo vloge izginulih deklet. Tako ustvari filmski mehanizem, ki ni le sredstvo za rekonstrukcijo dogodkov, temveč tudi orodje za terapevtsko spopadanje z bolečino in iskanje resnice. Film se poglablja v teme, kot so medgeneracijska travma, patriarhalne strukture, sestrstvo, upor in nasilje, pri čemer razkriva, kako se osebne zgodbe vpenjajo v širše družbene okvire.

Sorodna novica Neskončni spomin

Ljubezen onkraj pozabe
Neskončni spomin je eden od dveh celovečernih dokumentarnih filmov v ciklu, na sporedu pa bo 18. februarja. Pripoveduje pretresljivo zgodbo o Augustu Góngori, čilskem novinarju in kronistu Pinochetovih zločinov, ter njegovi partnerki Paulini Urrutii, igralki in nekdanji ministrici za kulturo, ki že več kot dvajset let živita v ljubečem in predanem razmerju.

Ko Augustu diagnosticirajo Alzheimerjevo bolezen, se par spopade z neusmiljenim upadanjem njegovih telesnih in duševnih moči. Paulinina brezpogojna predanost ter Augustov pogumni boj za ohranitev identitete ustvarjata srce parajoč, a hkrati navdihujoč portret ljubezni, ki presega meje bolezni in pozabe.

Pod režijo se podpisuje Maite Alberdi, znana po filmu Krt, pri čemer je Neskončni spomin nominiran za oskarja v kategoriji najboljšega dokumentarnega filma.

Sorodna novica Anatomija padca

Anatomija razpada zakonske zveze
Naslednji dve soboti prinašata dva izjemna in intenzivna filma, v katerih blesti edinstvena in neizprosna nemška igralka Sandra Hüller. Prvi izmed njiju, Anatomija padca, ki bo na sporedu 22. februarja, je napeta in večplastna sodna drama, v kateri režiserka Justine Triet natančno secira razpad zakonske zveze.

Zgodba spremlja uspešno nemško pisateljico Sandro, ki z možem in njunim slabovidnim sinom živi odmaknjeno v francoskih Alpah. Njihovo rutino nenadoma prekine tragedija: Moža Samuela najdejo mrtvega v snegu pod njihovo hišo. Je bil to nesrečen padec, samomor ali celo umor? V središču sodnega procesa, ki ga film osvetljuje z neverjetno psihološko ostrino, je vprašanje resnice, a tudi subtilna analiza napetosti in skrivnosti zakonskega življenja. Triet mojstrsko prepleta napetost in dvoumnost ter gledalca sooči z vrsto interpretacij in moralnih vprašanj.

Film, ki ga nikakor ne gre zamuditi, je osvojil oskarja za najboljši izvirni scenarij, nominiran pa je bil še v štirih kategorijah. Poleg tega je prejel zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu in si zagotovil mesto med najodmevnejšimi filmi leta.

Sorodna novica Interesno območje

Holokavst, kot ga še nismo videli ali slišali
1. marca bo na sporedu osupljiva filmska adaptacija romana Martina Amisa – Interesno območje – pod režijsko taktirko Jonathana Glazerja. Gre za radikalno drugačen pogled na holokavst, ki skozi neizprosno distanco pokaže banalnost zla.

Rudolf Höss je komandant koncentracijskega taborišča Auschwitz. S svojo ženo in otroki živi tik ob taborišču, v navidezni idili. Toda družinski mir je groteskno prepleten z nasiljem, ki se dogaja tik za ograjo družinske vile. Streli, kriki in dim, ki se vali iz krematorija, so le bežni odmevi resničnosti, ki pa nikogar od Hössovih ne zmotijo pri vsakdanjih opravilih.

Film je prejel veliko nagrado žirije na festivalu v Cannesu ter ob petih nominacijah osvojil dva oskarja – za najboljši zvok in najboljši mednarodni film. Glazerjeva mojstrovina je subtilna študija normalizacije zla, ki je z vizualno preciznostjo in premišljeno zvočno podobo na novo definirala, kako je holokavst mogoče upodobiti na velikem platnu.

Priklon filmski umetnosti na predvečer podelitve oskarjev
Fabelmanovi so izjemno osebno delo Stevena Spielberga, ki v tem filmu raziskuje družino in okoliščine, ki so oblikovale njegovo življenje in kariero. Mladi Sammy Fabelman, odraščajoč v Arizoni po drugi svetovni vojni, sanja o tem, da bi postal filmski režiser. Ko odkrije pretresljivo družinsko skrivnost, se zateče k filmu, čez katerega izraža svoje občutke in pridobi nova spoznanja o sebi in svoji družini. Spielbergov intimen portret odraščanja je prejel zlati globus za najboljši film (drama) in režijo ter sedem nominacij za oskarja, med drugim za film, režijo in glavno igralko.

Morda ni naključje, da se naš cikel zaključi s filmom, ki se sam zaključi z nepozabnim prizorom – v njem gledamo srečanje mladega Sammyja z legendarnim režiserjem Johnom Fordom, ki ga zaigra pravkar preminuli avtor David Lynch. Čeprav je Lyncheva minutaža v filmu skromna, njegova odmevnost presega okvir obrobnega lika. Pove namreč nekaj bistvenega, za nadobudnega umetnika prelomnega. Ob podobi puščavske krajine Divjega zahoda poda življenjski nauk o režiji: "Kje je horizont? Ko je pri dnu, je zanimivo. Ko je pri vrhu, je zanimivo. Ko je na sredini, je dolgočasno kot hudič. Vso srečo. Zdaj pa izgini iz moje klinčeve pisarne!"

Ta nepozabni citat ni le anekdota, temveč bistvena lekcija o filmski drznosti, spodbuda, da se ustvarjalci izognejo konvencijam in rutini. Tudi v našem ciklu ni prostora za suhoparno pripovedovanje; filmi, ki jih predstavljamo, utelešajo prav tisto drznost, ki jo je Ford zapovedal mlademu Spielbergu. Tako nas Fabelmanovi ne nagovarjajo le z zgodbo o odraščanju in ustvarjanju, ampak tudi z globokim poklonom nenehno razvijajoči se umetnosti filma.

Zaključni film v ciklu bo na sporedu 2. marca, tik pred letošnjo podelitvijo oskarjev, ki jih bomo letos prenašali tudi na naši televiziji.