Filmi starega Hollywooda so bili vedno videti datirani. Ko so prišli ven, so bili videti tako, kot bi bili posneti pred desetimi leti oziroma kot da se referirajo na čas izpred desetih let. Konec šestdesetih je prišlo do obrata - filmi so nenadoma zrcalili realnost oziroma so bili še hitrejši od realnosti.
S filmom očeta Vojne zvezd Georgea Lucasa THX 1138 se je v Slovenski kinoteki začela šestmesečna retrospektiva filmov novega Hollywooda Zadnji film. Retrospektiva, ki pokriva obdobje 70. let ameriškega filma, prinaša okoli 150 naslovov po izboru Marcela Štefančiča in bogat spremljevalni program.
"Retrospektiva bo predvidoma trajala vse do konca marca, filmi novega Hollywooda pa bodo razporejeni po žanrskem ključu. S tem smo se odločili za zmernejši tempo in mnogo bogatejši spremljevalni program. V tem času bomo lažje predvajali mnoge filme in cikluse in na spored uvrstili tudi druge nenapovedane dogodke," je podaljšanje retrospektive s prvotno načrtovanih treh na šest mesecev pojasnil vodja programskega oddelka kinoteke Boštjan Miha Jambrek.
Zeleno sonce ... so ljudje!
Za retrospektivo izbrani filmi predstavljajo eno najplodnejših, kakovostnih in samosvojih obdobij v ameriški filmski zgodovini - 70. leta, so zapisali v Kinoteki. Do konca oktobra bodo med drugim na programu še filmi Zeleno sonce v režiji Richarda Fleischerja, Demonsko seme režiserja Donalda Cammela, invazija tretjih bitij Philipa Kaufmana ter troje sovjetskih znanstvenofantastičnih filmov - Srečanje s sanjami (režija Otar Koberidze in Mihail Karjukov), Planet burja (Pavel Klušancev) in Aelita (Jakov Protazanov).
Na petah uporniških šestdesetih je prišla filmska revolucija
"Filmi novega Hollywooda – h'woodske renesanse, h'woodske revolucije ameriškega novega vala – so bili nevarni, srhljivi in nepredvidljivi. Generacijski. Antigeneracijski. Junaki so bili dvoumni, nestabilni, psihedelični in neprilagodljivi. Konformizem se je umaknil negotovosti, tesnobi, oklevanju in fatalizmu," je v knjigi Zadnji film zapisal Štefančič.
Temna vizija represivne družbe prihodnosti
Retrospektivo torej odpira znanstvena fantastika - Lucasov THX 1138. Film je pomemben mejnik v ameriškem filmskem postmodernizmu; čeprav tedaj s tržnega vidika v kinodvorane ni pritegnil zabave lačnih množic, je danes eno izmed temeljnih del tega žanra. Takrat mladi Lucas je v svojem režijskem prvencu, tesnobni viziji prihodnosti, človeštvo "preselil" pod zemeljsko površje. Portret represivne družbe, ki ljudi obvladuje s pomočjo mamil, ki potlačijo njihova čustva, in s prepovedjo spolnosti, je pretanjena kritika Nixonovega režima. V tem distopičnem svetu prostora za ljubezen seveda ni - a tovarniški delavec THX 1138 to pravilo prekrši ...
A. J.
Filmi starega Hollywooda so bili vedno videti datirani. Ko so prišli ven, so bili videti tako, kot bi bili posneti pred desetimi leti oziroma kot da se referirajo na čas izpred desetih let. Konec šestdesetih je prišlo do obrata - filmi so nenadoma zrcalili realnost oziroma so bili še hitrejši od realnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje