Da se to ne bi zgodilo, so se hitro izpostavili nekateri britanski muzeji, režiser oskarjevskega filma Titanika James Cameron in podvodni raziskovalec Robert Ballard.

Kar je po potopu priplavalo na površje
Podjetje Atlanta Premier Exhibitions ima v lasti številne osebne predmete, pohištvo in okrasje iz kabin prvega razreda, ki so po potopu Titanika priplavali na površje oziroma so jih rešili s potopljene ladje.

Dolga leta je po vsem svetu organiziralo razstave, na katerih so si ljudje te predmete lahko ogledali, zdaj pa se je znašlo v stečaju. Zato so morali na sodišču zaprositi za dovoljenje, da lahko dolgove odplačajo s prodajo teh predmetov.

Muzeji že zbrali 20 milijonov dolarjev
Ob novici so začeli ukrepati nekateri britanski muzeji, med njimi greenwiški Narodni pomorski muzej in Muzej Titanik iz severnoirske prestolnice Belfasta, ki so že zbrali 20 milijonov dolarjev, da bi predmete odkupili.

Iniciativi, ki teži k temu, da bi več kot 5.000 predmetov iz Titanika ohranili v javni lasti, sta se pridružila režiser Cameron in podvodni raziskovalec Ballard, ki je leta 1985 določil mesto potopljene ladje 3.660 metrov globoko v Atlantiku.

Prav tako si britanski muzeji želijo pridobiti pravico, da bi zaščitili potopljeno razbitino najslavnejše nesrečne ladje.

Film Titanik iz leta 1997
Cameron, ki je leta 1997 režiral sloviti film Titanik z Leonardom DiCapriem in Kate Winslet v glavni vlogi, je nad zgodbo potopljene ladje navdušen in ima pomembno vlogo tako v njegovem filmskem svetu kot tudi zanj kot raziskovalca oceanov. Po besedah Ballarda je iniciativa muzejev edini način, da bi zbirka predmetov s Titanika ostala združena.

Želeli bi si, da bi vse predmete razstavili na enem mestu, morda tam, kjer se je zgodba začela – v Muzeju Titanik, ki je bil ob stoletnici tragedije postavljen prav na mestu v Belfastu, kjer so ladjo zgradili.

10. april 1912: začetek konca
Titanik je iz britanskega pristanišča Southampton na krstno plovbo proti New Yorku izplul 10. aprila 1912. Ladja je na poti trčila v ledeno goro in se kmalu začela potapljati, reševalna operacija pa je bila polna pomanjkljivosti.

Potem ko se je ladijski trup prelomil na dva dela, je Titanik 15. aprila 1912 ob 2.20 dokončno potonil. V brodolomu je umrlo več kot 1.500 od 2.208 potnikov.