Ostanke je odkrila skupina raziskovalcev na čelu z Robertom Ballardom in Jean-Louisom Michelom.
Lastnica ladje je bila družba White Star Line, zgradili pa so jo v ladjedelnici Harland and Wolff v Belfastu. Ladjo so zgradili zaradi tekmovanja z drugima dvema potniškima ladjama – Lusitanio in Mauretanio. Titanik je bil druga od treh sestrskih ladij, prva je bila Olympic, tretja pa Britannic (izvirno ime je bilo Gigantic). Ladje so imele status najrazkošnejših in največjih na svetu.

Ko je bil Titanik izdelan, je bil največji parnik na svetu, potonil pa je na svojem prvem potovanju čez Atlantik v nedeljo, 14. aprila 1912. Tega dne je ob 23.40 (po ladijskem času) trčil v ledeno goro, dve uri in štirideset minut pozneje pa je potonil. V ledeno mrzli vodi je umrlo 1.517 ljudi, na ladji pa je bilo ob izplutju 2.223 potnikov. Rešilo se je največ žensk in otrok oziroma 706 potnikov.

Ob splavitvi so verjeli, da se ladja ne more potopiti, saj so za gradnjo uporabili najnaprednejšo tehnologijo. Titanik so začeli graditi 31. marca 1909, trup je bil narejen 31. maja 1911, opremljanje ladje pa je bilo končano 31. marca naslednje leto.

Titanik je bil dolg 269 metrov, širok 28 metov, težek 46.328 ton, višina ladje od morske gladine do palube pa je bila 18 metrov. Njegova največja hitrost je bila 43 kilometrov na uro oziroma 23 vozlov. Imel je štiri 19-metrske dimnike, od katerih pa eden ni deloval, ampak so ga ladji dodali, da bi delovala bolj impresivno; imel je le pomožno funkcijo prezračevanja.

Sprejel je lahko največ 3.547 potnikov in članov posadke, prevažal pa je tudi pošto. Bil je prva ladja, ki je imela na krovu bazen, telovadnico, turško kopel, knjižnico in igrišče za skvoš.

Sobe v prvem razredu so bile nadvse razkošne in vse obite z dragocenim lesom, pohištvo je bilo ročno izdelano in okrašeno. Trup ladje je bil razdeljen v 16 vodotesnih prekatov.

Kapitan ladje je bil Edward J. Smith; ko je ladja odplula na svojo prvo in edino pot, je bilo potovanje prestavljeno za eno uro, saj bi bila ladja New York, ki je bila privezana le nekaj metrov stran, po nesreči skoraj trčila ob Titanik.

V prvem razredu so med drugimi potovali milijonar John Jacob Astor in njegova žena Madeleine Force Astor, industrialec Benjamin Guggenheim, lastnik verige trgovin Macy Isidor Straus z ženo Ido, milijonarka Margaret (Molly) Brown, sir Cosmo Duff Gordon z ženo lady Lucille Duff Gordon, George Elkins Widener z ženo Eleanor, John Borland Thayer, njegova žena Marian in 17-letni sin Jack, novinar William Thomas Stead, rotheška grofica, pomočnik ameriškega predsednika Archibald Butt, pisateljica Helen Churchill Candee, pisatelj Jacques Futrelle, njegova žena May in njuni prijatelji, broadwajska producenta Henry in Irene Harris, igralka nemih filmih Dorothy Gibson … V prvem razredu je potoval tudi direktor White Star Lina J. Bruce Ismay, čigar ideja je bila ladja Titanik, in graditelj ladje Thomas Andrews.

Ladjo je ekipa našla na globini 3.800 metrov jugovzhodno od Nove Fundlandije. Odkrili so, da se je ladja prelomila na dva dela, deli ladje, pohištvo, jedilni pribor in osebni predmeti potnikov pa so bili raztreseni več kot 2,6 kvadratnega kilometra okrog razbitin. Od leta 1994, ko je lastništvo nad razbitinami dobila družba RMS Titanic Inc., je bilo na površje prinesenih že več kot 6.000 artefaktov. Morje in mikroorganizmi naj bi v naslednjih petdesetih letih ladjo popolnoma razgradili.

O ladji (dejstvih in mitih, povezanih s Titanikom) je bilo napisanih več knjig, muzikalov, posnetih več nanizank in filmov, med njimi: Saved From the Titanic (1912), In Nacht und Eis (1912), Atlantic (1929), Titanic (1943), Titanic (1953), A Night to Remember (1958) , S.O.S. Titanic, (1979), Raise the Titanic! (1980), miniserija Titanic (1996) in nazadnje film Jamesa Camerona Titanic (1997), ki je prejel enajst oskarjev. Obstajajo tudi računalniške igrice o Titaniku, TV-šovi, parodije ...

Leta 1159 je umrl papež Hadrijan IV. (Nicholas Breakspear). Bil je edini Anglež, ki je kdaj postal papež.

Leta 1535 je francoski pomorščak Jacques Cartier ob indijanski naselbini Hošelaga (fr. Hochelaga) ustanovil prvo francosko naselbino, današnji Montreal.

Leta 1557 je umrl francoski raziskovalec Jacques Cartier.

Leta 1648 je umrl francoski matematik, fizik, filozof, teolog in muzikolog Marin Mersenne.

Leta 1715 je umrl francoski kralj Ludvik XIV., Sončni kralj, ki je vladal od svojega petega leta starosti, to je od leta 1643. Obdobje njegovega vladanja je znano kot obdobje razkošja in razcveta Francije, znano pa je tudi po gradnji dvorca Versailles. Regentstvo je ob njegovem imenovanju za kralja prevzela njegova mama Ana Avstrijska, dejansko pa je vladal kardinal Mazarin. V času Ludvika XIV. je Francija postala gospodarska in kolonialna sila, hkrati pa tudi evropski kulturni center. Ludvik XIV. je predstavljal simbol absolutistične monarhije.

Leta 1838 je umrl ameriški raziskovalec William Clark.

Leta 1870 se je začela bitka pri Sedanu. V francosko-pruski vojni so Prusi pod poveljstvom Helmuta von Moltkeja porazili čete francoskega cesarja Napoleona III., kar je pripeljalo do konca Drugega cesarstva.

Leta 1888 se je rodil hrvaški zdravnik in diplomat Andrija Štampar.

Leta 1906 se je rodil predsednik Dominikanske republike Joaquín Antonio Balaguer Ricardo.

Leta 1923 je Japonsko prizadel katastrofalni potres. Glavno mesto Tokio in Jokohama sta bila skoraj povsem porušeni. V potresu je umrlo okoli 150.000 ljudi, 2,5 milijona pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Potres so vzdržala le poslopja na gričih in v predmestjih. Potresu so sledile hude poplave in epidemija kolere. Razglasili so izredno stanje. Na stotisoče ljudi je zapustilo domove in se zateklo na deželo, kjer so upali na zavetje in hrano.

Leta 1928 je Radio Ljubljana začel redno oddajanje.

Leta 1930 se je začel 1. tržaški proces.

Leta 1939 so Nemci v jutranjih urah brez vojne napovedi napadli Poljsko. Začela se je druga svetovna vojna. Nemci so pred tem uprizorili in Poljakom pripisali provokacijo, ki naj bi bila povod za napad. Dokaz za Hitlerjeve namere so bile nemške čete, ki so jih kopičili ob meji. Poljska ni bila kos nemškim silam. Poljsko zaledje je bilo zaradi nemških bombnih napadov na Varšavo in druga mesta ter številne komunikacijske poti v popolnem razsulu. Glavne nemške operacije so bile 17. septembra že končane, 22. septembra se je vdala še Varšava. Vzhodni del Poljske je v skladu s tajnim dogovorom zasedla Sovjetska zveza.

Leta 1942 je nemški Wehrmacht prodrl do reke Volge.

Leta 1951 so Avstralija, Nova Zelandija in ZDA v San Franciscu podpisale pakt ANZUS, s katerim so si zagotovile medsebojno pomoč in reševanje sporov na miren način.

Leta 1961 se je v Beogradu začela Prva konferenca predsednikov vlad in držav neuvrščenih, na kateri je sodelovalo 25 predstavnikov držav in 40 protikolonialnih in osvobodilnih gibanj iz Azije, Evrope, Afrike in Latinske Amerike. Po šestih dnevih so na konferenci sprejeli dokument O načelih neuvrščenih kot alternativo blokovski razdelitvi in hladni vojni.

Leta 1966 je nekaj čez polnoč v vasi Lahovče blizu letališča Brnik strmoglavilo potniško letalo Bristol Britannia britanske letalske družbe Britania Airways s 117 ljudmi na krovu, ki so bili na poti na oddih na Jadranu. Umrlo je 99 potnikov in članov posadke, preživelo pa jih je zgolj 18. To je bila najhujša letalska nesreča na slovenskem ozemlju.

Leta 1967 je samomor naredila žena poveljnika koncentracijskega taborišča Buchenwald, Ilsa Koch, ki so jo zaradi krutosti imenovali čarovnica iz Buchenwalda.

Leta 1969 je skupina mladih libijskih častnikov strmoglavila libijskega kralja Idrisa I. in razglasila Arabsko republiko Libijo. Oblast je prevzel revolucionarni svet pod vodstvom Moamerja El Gadafija.

Leta 1971 je Katar postal neodvisna država.

Leta 1978 je potres v Iranu zahteval več kot 12.000 žrtev.

Leta 1981 je umrl nemški nacistični uradnik, po izobrazbi arhitekt, Albert Speer.

Leta 1982 je v Varšavi umrl nekdanji poljski generalni sekretar Centralnega komiteja Poljske združene delavske partije Vladislav Gomulka, ki je bil na čelu partije od leta 1943 do 1948. Gomulka se je rodil 6. februarja 1905 v Krasnem.

Leta 1983 je sovjetska vojska nad Sahalinom sestrelila južnokorejski boeing 747 z 240 potniki in 29 člani posadke. Umrli so vsi na letalu.

Leta 1988 je umrl ameriški fizik Luis Walter Alvarez, ki je za svoje delo leta 1968 prejel Nobelovo nagrado. Največ se je ukvarjal z radarsko in jedrsko fiziko.

Leta 1991 je Uzbekistan postal neodvisen.

Leta 2001 so slovenski nogometaši v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo za Bežigradom srečno premagali Rusijo z 2:1. Za Slovenijo sta zadela Milan Osterc in Mile Ačimovič, slednji prav na koncu tekme po strelu z bele točke, na katero je presenetljivo pokazal sodnik Graham Poll.

Leta 2002 je na zadnji dan nogometnega prestopnega roka brazilski napadalec Ronaldo postal član Reala, ki je Interju odštel 47 milijonov evrov. Alessandro Nesta je istega dne iz Lazia prestopil v Milan.

Leta 2002 je Michael Schumacher zmagal na dirki za veliko nagrado formule ena v Belgiji, kar je bila njegova rekordna 10. zmaga leta. Nemški dirkač v ferrariju je tako v Spa Francorchampsu na večni lestvici prehitel Nigela Mansella, ki mu je leta 1992 uspelo zmagati devetkrat.

Leta 2004 je skupina oboroženih ugrabiteljev vdrla v šolo v Beslanu v Severni Osetiji in tam tri dni zadrževala več kot tisoč otrok, staršev in učiteljev, ki so se zbrali na prvi šolski dan. Umrlo je 330 ljudi, med njimi je bila polovica otrok.

Leta 2012 je ruska teniška igralka Marija Šarapova potrdila, da se je razšla s slovenskim košarkarjem Sašo Vujačićem.

Leta 2012 je umrl kardinal Carlo Maria Martini, ki je zagovarjal popustljivejši odnos Rimskokatoliške cerkve do ločencev, odpiral vprašanja glede uporabe kondomov, bil je tudi zelo oster do zlorabe otrok. Med drugim je za Cerkev dejal, da je "200 let za časom".

Leta 2013 je Real Madrid za Garetha Bala odštel rekordnih 100 milijonov evrov.

Leta 2013 je umrl David Frost, kultni britanski novinar, ki je strl ameriškega predsednika Richarda Nixona. Med pogovorom o aferi Watergate mu je leta 1977 iz Nixona med drugim uspelo izvleči stavek: "Ko nekaj naredi predsednik, to pomeni, da ni nezakonito." S tem je ameriški predsednik posredno priznal svojo vpletenost v prisluškovalno afero, zaradi katere je pozneje kot prvi ameriški predsednik tudi odstopil.