Elvis je danes za marsikoga bolj filmska in glasbena ikona kot pa dejansko nadarjen ustvarjalec, a v zgodovino se bo vseeno vpisal kot tisti, ki je s svojo zmesjo kantrija, popa in R&B-ja postavil temelje novodobnega rokenrola; ker je navdih pobiral tudi iz tradicionalne "črnske" glasbe - in to v času vzpona gibanja za državljanske pravice - je bil vedno tudi skrajno kontroverzna osebnost. Njegovi eksplozivni odrski nastopi so zakoličili nova merila za vizualno plat glasbe.

Leta 1954 je - ravno na svoj rojstni dan - posnel svojo prvo ploščo. Med letoma 1957 in 1967 je izstopil iz okvirov čistega rokenrola, svojo glasbo pa premešal z elementi kantrija, ritma in bluza, gospela, popa in balad. Če je njegovo značilno miganje z boki in krčevito trzanje nog spravljalo v ekstazo dekleta po vsem svetu, je prav to obnašanje povzročalo zgražanje zlasti pri bolj odraslem občinstvu: Elvisov nastop so moralni arbitri časa označili za vulgaren in obscen ter ga pogosto ukazali snemati samo od pasu navzgor. Kljub temu je prodal več kot milijardo plošč - več kot kateri koli drug samostojni glasbenik v zgodovini.

Presley je v svoji karieri posnel tudi 31 filmov, s katerimi sicer ni prepričal stroke ali si prislužil kakih uglednih nagrad, pa je kljub temu postal eden najbolje plačanih igralcev svojega časa. Nastopal je predvsem v muzikalih, ki so v ospredje postavljali njegovo glasbeno nadarjenost. Še danes zato živi v filmih, kot so Jailhouse Rock, King Creole in Viva Las Vegas.

Zadnje obdobje njegovega življenja je zaznamovala predvsem smrt matere in ločitev od žene, zato je glasbenik trpel za depresijami. Na oder je zadnjič stopil leta 1976 v Las Vegasu, leto pozneje pa je umrl za posledicami srčnega napada, ki ga je spodbudilo dolgoletno uživanje pomirjeval in amfetaminov.

Obstajala je seveda tudi "teorija zarote", po kateri je Elvis svojo smrt zgolj zaigral, da bi ubežal pred nevzdržnim pritiskom slave in pozornosti vsega sveta. Njeni privrženci trdijo, da je Kralj umrl šele leta 1990, do tistega leta pa sta celo tabloida Weekly World News in The Sun redno objavljala razne članke, ki so namigovali na to, da Elvis še vedno živi.

Leta 1297 je Monako postal samostojna država, potem ko ga je Francisco Grimaldi zavzel z zvijačo.

Leta 1324 je v Benetkah umrl najbolj znan srednjeveški popotnik, Marco Polo (nekateri viri trdijo, da je bil doma s Korčule). Beneški trgovec je od leta 1271 do 1292 potoval po Aziji in Kitajski, njegov potopis pa je najboljše srednjeveško pričevanje o Aziji.

Polo je bil star 17 let, ko se je prvič odpravil na pot; ni odkril le Kitajske, pač pa je potoval tudi drugod po Vzhodu, med drugim v Tibet, Burmo in Indijo. Kublaj kan je Marka Pola postavil za upravnika province Jangčov, severovzhodno od Nankinga.

Leta 1324 je umrl italijanski slikar in arhitekt Giotto di Bondone. Umetnik, ki ga najpogosteje označujemo zgolj z imenom Giotto, velja za slikarja, čigar delo je najbolj pripomoglo k nastopu renesanse. Za njegov največji dosežek velja poslikava kapele degli Scrovegni v Padovi. Okoli leta 1305 dokončani cikel prikazuje življenje device Marije in Kristusov pasjon.

Leta 1642 je umrl italijanski fizik, astronom in matematik Galileo Galilei.

Leta 1654 so Ukrajino priključili Rusiji.

Leta 1679 je francoski raziskovalec Robert Cavelier odkril Niagarske slapove.

Leta 1819 je umrl slovenski duhovnik, pesnik in urednik Valentin Vodnik.

Leta 1838 je Alfred Vail predstavil delovanje telegrafa. Za črke je uporabil pikice in črtice, predhodnico Morsejeve kode.

Leta 1867 je bila dodeljena volilna pravica temnopoltim v ZDA, to pa je bil vzrok za začetek vojne med Severom in Jugom.

Leta 1907 je 330 delavcev Koroške železarske družbe stavkalo v Borovljah zaradi nizkih mezd.

Leta 1918 je ameriški predsednik Woodrow Wilson izdal svoj program "14 točk", v katerem je predstavil načrt za trajni mir v Evropi.

Leta 1920 se je rodil slovenski skladatelj, dirigent, glasbeni pedagog in publicist Ciril Cvetko.

Leta 1942 se je v Oxfordu v Angliji rodil slavni teoretski fizik Stephen William Hawking.

Njegovi glavni področji raziskovanja sta teoretična kozmologija in kvantna gravitacija. Je vodilni raziskovalec teorije črnih lukenj in nastanka vesolja. Hawking je na dokaj presenetljiv način dokazal, da črne luknje izhlapevajo, ko se dva povezana osnovna delca, delec in antidelec, ločita s singularnostjo, kar enemu izmed njiju omogoči, da se iztrga ven iz dogodkovnega obzorja. Vendar pa je ocenjen čas spet velikanski, saj bi črna luknja z maso Sonca izhlapevala 10 na 60 potenco, svoj obstoj pa bi končala v spektakularni eksploziji, s katero bi lahko nastalo novo vesolje z bolj ali manj istimi konstantami.

Leta 1943 je na Osankarici na Pohorju padel Pohorski partizanski bataljon, znan tudi pod imenom 1. bataljon Pohorskega odreda. Nemci so z več kot 2.000 možmi obkolili 70 partizanov Pohorskega bataljona. V boju, ki je trajal dve uri in pol, je padlo 69 bork in borcev bataljona, eden pa je bil ranjen in ujet. Na nemški strani je bilo 19 mrtvih in 31 ranjenih pripadnikov varnostnih sil. V juliju 1959 so na tem območju postavili spominsko znamenje z imeni vseh padlih borcev.

Leta 1947 se je - kot David Robert Jones - rodil angleški glasbenik David Bowie.

Leta 1958 je Bobby Fisher pri rosnih 14 letih postal ameriški prvak v šahu.

Leta 1959 je Charles de Gaulle uradno prevzel naloge predsednika Francije.

Leta 1961 je umrl mladinski pisatelj in pedagog Gustav Šilih. Njegovi najbolj znani deli sta Nekoč je bilo jezero in Beli dvor.

Leta 1969 se je rodil ameriški pevec R. Kelly.

Leta 1973 se je začelo sojenje v zadevi Watergate. Sodili so sedmim moškim, ki so v stavbi demokratske stranke podtaknili prisluškovalne naprave.

Leta 1973 se je rodil jamajški pevec Sean Paul.

Leta 1979 so vietnamske čete zasedle kamboško glavno mesto Phom Penh in končale diktaturo generala Pola Pota.

Leta 1979 se je rodil romunski nogometaš Adrian Mutu, ki je igral za nekatere velike klube, kot so Inter, Parma, Chelsea in Juventus.

Leta 1994 je Šved Fredrik Nyberg dobil veleslalom za svetovni pokal v Kranjski Gori. Drugi je bil Italijan Matteo Belfrond, kar je bil njegov največji uspeh v karieri, tretji pa Nemec Tobias Barnerssoi. Mitja Kunc je z najboljšim časom druge vožnje zasedel 5. mesto.

Leta 1996 je tovorno letalo antonov 32 strmoglavilo na osrednjo tržnico v Kinšasi in ubilo več kot 350 ljudi.

Leta 1996 je umrl francoski predsednik Francois Mitterrand. Na čelu države je bil med letoma 1981 in 1995.

Leta 2002 je umrl ruski fizik in Nobelov nagrajenec Aleksander Prohorov.

Leta 2005 je Tina Maze v Santa Caterini zmagala na veleslalomu za svetovni pokal. Kanadčanko Genevieve Simard je prehitela za sekundo in 16 stotink.

Leta 2010 je v Moskvi pristalo potniško letalo iz Tbilisija, s čimer je bila ponovno vzpostavljena neposredna letalska povezava med Rusijo in Gruzijo.

Leta 2011 je na srečanje ameriške demokratske kongresnice Gabrielle Giffords z volivci v Tusconu v ameriški zvezni državi Arizona vdrl moški in začel streljati. Ubil je šest ljudi, med njimi zveznega sodnika Johna Rolla, kongresnica pa je bila v napadu huje ranjena.

Leta 2012 je severnokorejska državna televizija predvajala dokumentarec o svojem voditelju Kim Džong Unu, ki na ta dan praznuje rojstni dan (ne vemo pa natančno, katerega). "Naš veliki general Kim Džong Il je Kim Džong Una imel za izjemno nadarjenega, genija med geniji v vojaškem znanju," navaja film, ki izpostavlja, da je novi "vrhovni voditelj partije, države in vojske" izjemno podoben svojemu očetu in dedu po osebnosti in vodstvenih sposobnostih. Svojega očeta je Kim Džong Un na čelu države nasledil leta 2011.

Leta 2013 je legendarni britanski glasbenik David Bowie je po desetletju medijske tišine (in domnevne upokojitve) na svoj 66. rojstni dan predstavil novi singel Where Are We Now?, ki je napovedal tudi izid albuma The Next Day.

Leta 2013 je po hudi bolezni umrla pesnica, pisateljica, novinarka, psihoterapevtka in humanitarna delavka Maruša Krese. Njen literarni opus obsega sedem pesniških zbirk in dve zbirki kratke proze – Vsi moji božiči, ki je tudi prvo delo, izdano pod okriljem slovenske založbe, ter Vse moje vojne. V letu pred smrtjo se je podpisala pod svoj romaneskni prvenec, deloma avtobiografsko pripoved Da me je strah?, ki opisuje več kot pol stoletja trajajočo družinsko zgodbo, začenši z burnim časom druge svetovne vojne.