Kritiško hvaljeni Blackstar velja za zadnjo umetniško izjavo legendarnega glasbenika, človeka tisočerih obrazov, umetniških imen in glasbenih slogov, s katerimi je bil večen navdih številnim mlajšim generacijam in zaznamoval glasbeno in modno ustvarjanje vse do danes.

Bowie se je rodil kot David Robert Jones v Brixtonu, nad glasbo pa se je začel navduševati že kot otrok. Svoj prvi album, naslovljen David Bowie, je izdal leta 1967, njegov prvi veliki hit Space Oddity, v katerem je predstavil legendarnega astronavta Majorja Toma, ki se je potem pojavil v več njegovih skladbah, pa je izšel leta 1969. Veliki preboj na glasbeni sceni je pomenil album The Rise and Fall of Ziggy Stardust and the Spiders from Mars, ki ga je izdal leta 1972, in z njim "predstavil" svoj alter ego Ziggyja Stardusta. V osemdesetih letih se je usmeril v pop, v devetdesetih pa je njegovo ustvarjanje zaznamovala elektronska glasba.

Po albumu Reality leta 2003 se je za deset let umaknil in začelo se je že govoriti, da se je glasbenik upokojil, nato pa je leta 2013 presenetil s 25. albumom The Next Day.

V svoji več kot 50 let trajajoči karieri je izdal 26 albumov, zadnjega nekaj dni pred smrtjo. Blackstar, prvi singel z istoimenskega albuma s sedmimi skladbami, je poslušalce razveselil 19. novembra, uporabili pa so ga tudi v broadwajskem muzikalu Lazarus. Za svoje delo, tako glasbeno kot igralsko, je Bowie prejel številne nagrade, med njimi dva grammya in trije briti. V svoji karieri je prodal 140 milijonov izvodov albumov, v rodni Veliki Britaniji je deset njegovih albumov doseglo platinasto naklado, 11 zlato in osem srebrno, v ZDA pa pet platinasto in sedem zlato naklado. Leta 1996 so ga sprejeli v hišo slavnih.

Leta 49 pr. n. št. je Julij Cezar izrekel znameniti stavek "Alea iacta est" in prestopil Rubikon. Začela se je vojna s privrženci Gaja Pompeja. Rubikon je bila mejna reka med Italijo in Cisalpinsko Galijo, danes Fiumicino, ki se izliva v Jadransko morje severno od Rima. Veljala je za tisto črto, ki je ni smel prekoračiti noben vojskovodja s svojimi četami.

Leta 1276 je umrl papež Gregor X., s pravim imenom Theobald Visconti. Vladal je od leta 1271.

Leta 1573 se je rodil nemški astronom Simon Marij.

Leta 1776 je ameriški publicist in politik Thomas Paine izdal svoje najpomembnejše delo, pamflet Common Sense.

Leta 1815 je umrl francoski naravoslovec in zdravnik Balthasar Hacquet. Od leta 1778 do leta 1789 je raziskoval naše kraje in prvi zapisal slovenska krajevna imena.

Leta 1821 se je v Ljubljani začel tretji kongres Svete alianse. Trajal je do 22. maja 1821. Na njem so sodelovali avstrijski cesar Franc I. s knezom Metternichom, ruski car Aleksander I., neapeljski kralj Ferdinand, modenski vojvoda Franc in več kot 500 predstavnikov iz desetih evropskih držav.

Leta 1836 je France Prešeren ljubljansko gubernijo zaprosil za izdajo Krsta pri Savici.

Leta 1839 so v Anglijo prvič pripeljali čaj iz Indije, ki je kmalu postal angleška narodna pijača.

Leta 1862 je umrl ameriški izumitelj in konstruktor revolverja Samuel Colt. Po njem se tudi imenuje kolt.

Leta 1882 se je v Boki Kotorski in Hercegovini začela vstaja proti Avstro-Ogrski.

Leta 1883 se je rodil ruski pisatelj Aleksej Nikolajevič Tolstoj. Od leta 1918 do 1923 je bil v izseljenstvu, po vrnitvi v Sovjetsko zvezo je sledil težnjam v sovjetski književnosti, zlasti v romanu Kruh in drami Ivan Grozni.

Leta 1917 je umrl Buffalo Bill, legenda ameriškega Divjega zahoda, s pravim imenom William Frederic Cody. Bil je jezdec Pony Expressa ter vodnik in stezosledec v ameriški vojski. Znan je bil tudi kot borec proti Indijancem. Leta 1883 je ustvaril šov Wild West Show in z njim nastopal tudi po Evropi.

Leta 1920 so v Ženevi ustanovili Svet društva narodov. Ustanovitelj te organizacije je bil ameriški predsednik Wilson, čeprav ZDA niso bile njena članica.

Leta 1927 so v Berlinu premierno predvajali Metropolis, danes kultni film Fritza Langa, ki napoveduje, da bo velik del človeštva leta 2026 živel pod zemljo. Film je bil takrat dolg 4.189 metrov in je pri takratni hitrosti prikazovanja (24 slik na sekundo) trajal 153 minut. Spremljal ga je 65-članski simfonični orkester, ki ga je vodil Gottfried Huppertz, tudi avtor glasbenih partitur. Vendar pa te različice filma niso nikoli predvajali, saj so konec leta 1926 film za potrebe ameriškega trga pri studiu Paramount skrajšali na „normalno“ dolžino, delo prirejanja filma pa so zaupali dramatiku in scenaristu Channingu Pollocku, ki ga je, tako filmski izvedenci trdijo danes, iznakazil do neprepoznavnosti. Zaradi manjkajočih delov filma ga nikoli niso uspeli popolnoma sestaviti nazaj; izgubljene prizore so nadomestili z besedilom, ki skrbi za povezavo celotne zgodbe.

Leta 1928 je sovjetska oblast na Stalinov ukaz iz ZSSR-ja izgnala Leva Trockega, enega najpomembnejših vodij oktobrske revolucije.

Leta 1929 je Tintin, lik v komičnih stripih, ki ga je oblikoval Hergé, prvič nastopil v stripu. Skupno so prodali več kot 200 milijonov stripov v 40 jezikih, v katerih nastopa Tintin.

Leta 1934 je umrl nizozemski komunist, ki so ga obtožili, da je poskušal zažgati reichstag, Marinus van der Lubbe.

Leta 1945 se je rodil britanski pevec Roderick David "Rod" Stewart.

Leta 1949 se je rodila ameriška pornografska igralka Linda Lovelace, ki je zaslovela z vlogo v revolucionarnem Globokem grlu.

Leta 1951 je umrl ameriški pisatelj in dramatik Harry Sinclair Lewis, ki je leta 1930 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1957 je umrla čilska pisateljica in Nobelova nagrajenka Gabriela Mistral.

Leta 1971 je v Parizu umrla francoska modna oblikovalka Gabrielle Bonheur Chanel ali, kot jo danes pozna svet, Coco Chanel.

Leta 1984 so ZDA in Vatikan po 114 letih znova vzpostavili diplomatske odnose.

Leta 1986 je umrl češki pisatelj in Nobelov nagrajenec Jaroslav Seifert.

Leta 1989 je umrl ruski raketni inženir Valentin Petrovič Gluško.

Leta 2000 je podjetje America Online objavilo, da bo kupilo družbo Time Warner za 162 milijard dolarjev. Združitev obeh podjetij velja za najdražjo v zgodovini.

Leta 2004 je umrl ameriški igralec in scenarist Spalding Gray.

Leta 2005 sta umrli luksemburška nadvojvodinja Josephine-Charlotte in italijanska sopranistka Margherita Carosio.

Leta 2007 je umrl Carlo Ponti, slavni italijanski filmski producent, mož italijanske igralke Sophie Loren.

Leta 2009 je Tina Maze zmagala na veleslalomu v Mariboru in tako dosegla sedmo slovensko zmago na tekmah za zlato lisico. Na stopničke sta se uvrstili še Italijanka Denise Karbon in Nemka Katrin Hoelzl.

Leta 2011 je umrla ameriška pevka Margaret Eleanor Whiting.

Leta 2011 je umrl Boško Petrović, legendarni hrvaški džezglasbenik, založnik, koncertni promotor in lastnik kultnega zagrebškega kluba BP. Star je bil 75 let.

Leta 2011 je umrl akademski slikar Vinko Tušek, rojen leta 1936 v Kranju. Tušek se je ukvarjal tako s slikarstvom, grafiko in kiparstvom kot tudi s slikanjem fresk in z restavratorstvom. Njegovo delo je bilo od začetkov izrazito raziskovalno, predvsem na področju konstruktivizma in prostora, ki ga je uporabljal kot likovno izrazno sredstvo.

Leta 2011 je baskovska separatistična organizacija Eta je razglasila trajno premirje s špansko vlado. Novico je na svoji spletni strani sporočil baskovski časopis Gara, prišla pa je tri mesece po tem, ko je močno oslabljena organizacija napovedala konec oboroženih akcij.

Leta 2013 je umrl brazilski slikar Jorge Selaron, ki je verjetno najbolj znan po slikovitem stopnišču iz keramike v Riu de Janeiru, ki nosi njegovo ime (Escadaria Selaron). Stopnice, ki vodijo do samostana sv. Tereze, je s podarjenimi keramičnimi ploščicami z vseh vetrov krasil dolgih 20 let, leta 2005 pa so jih razglasili za eno od mestnih znamenitosti. Selaronovo truplo so leta 2013 našli prav na teh stopnicah, policija pa ni izključila umora, saj je umetnik baje dobival grožnje s smrtjo.

Leta 2013 je umrl slovenski književnik, literarni zgodovinar in pedagog Evald Koren. Njegovo predavateljsko delo je močno zaznamovalo ljubljanski študij primerjalne književnosti. V svojem znanstvenem delu se je ukvarjal predvsem s primerjalno zgodovino evropskega naturalizma.