Javno razpravo o predlogu osnutka zakona o slovenskem filmskem centru - javnem skladu so na ministrstvu za kulturo sklenili s strokovno diskusijo. Poleg strokovnjakov s filmskega področja sta se razprave udeležila tudi pisec predloga osnutka zakona Peter Sotošek Štular in ministrica za kulturo Majda Širca. Poleg Sotoška sta se razprave udeležila tudi nekdanja direktorica Filmskega sklada RS Irena Ostrouška in direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Vojko Stopar.

Po besedah državnega sekretarja Stojana Pelka so bili odzivi širše filmske stroke na predlog osnutka precejšnji. Pisne predloge in pripombe so ministrstvu med drugimi posredovali Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev, Društvo slovenskih filmskih producentov, Media desk Slovenija, režiser Miran Zupanič in producent Franci Zajc.

Poleg Zupaniča so svoje kritične poglede na predlagani osnutek delili še filmski ustvarjalec Milan Ljubič, direktor Viba film Gregor Pajič, filmski ustvarjalec Tone Frelih, režiserja Metod Pevec in Matjaž Žbontar, trenutna direktorica po pooblastilu Filmskega sklada RS-a Marjetica Mahne, Igor Koršič, producent Andrej Kregar in drugi.

Pravna forma, finance, vloga filmarjev ...
Razprava je imela nekaj ključnih poudarkov, bistveno je bilo določanje temeljne pravne forme filmskega sklada. Na velik odziv je naletelo tudi vprašanje finančne plati, ki se ureja v sodelovanju z ministrstvom za finance ter vključuje pereče vprašanje DDV-ja in drugih upravičenih stroškov. Po drugi plati je v predlogu osnutka nejasno določen delež finančne podpore države, nacionalne televizijske hiše, komercialnih televizij in filmskih distributerjev filmski produkciji.

Tretja obravnavana problematika osnutka je zajela vlogo in mesto filmskih ustvarjalcev in producentov, ki naj bi ju določil predlagani zakon. Razpravljavci so se dotaknili tudi vprašanja evropsko primerljivih avdiovizualnih praks. Dvomijo o usklajenosti predlaganega osnutka zakona z zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo, prav tako z določili resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2008-2011 (NPK), ki je do leta 2010 predvidela celovito ureditev statusa ključnih subjektov, delujočih na avdiovizualnem področju. Pod vprašaj so postavili tudi skladnost predlaganega zakonskega osnutka z zakonom o javnih skladih, ki ureja področje avtonomije in imenovanja članov nadzornega sveta filmskega centra - javnega sklada.

Očitki nedorečenosti in ohlapnosti
Filmski strokovnjaki so se največkrat strinjali glede pomanjkljivo in ohlapno določenih terminov, kjer so mogoče različne interpretacije. Zahtevali so jasneje definirane in natančneje obravnavane spremembe predlaganega zakonskega osnutka, predvsem na področju financiranja in subvencioniranja, pri imenovanju in delovanju direktorja in nadzornega sveta ter glede odnosa filmskega centra s slovensko avdiovizualno kulturo. Očitki nedorečenosti in ohlapnosti so šli predvsem na račun hitrega pisanja predloga osnutka zakona, ki naj bi bilo posledica trenutnega političnega pritiska.

Namesto tega sta Zajc in Zupanič v skladu z NPK predlagala celostno pripravo krovnega zakona, ki bi uredil status subjektov, ki delujejo na tem področju, ter omogočal njihov razvoj in avtonomijo. Ministrica Širca je poudarila, da je treba doseči konsenz med filmskimi ustvarjalci in politiko. Zakon mora imeti trdno pravno podlago, ki jo določa aktualna vlada zato, da bo filmski center - javni sklad deloval svobodno, zunaj političnih sfer in motečih lobiranj.