Da so uspeli v Hollywoodu, se hvalijo mnogi, a Katarina ni dobila neke neme vloge v filmu B-produkcije ali pa zgolj statirala v Policistu, s katerim se je odprl letošnji Ljubljanski filmski festival.
V filmu režiserja Johna M. McDonagha (njegov brat Martin je režiral In Bruges) igra najvidnejši ženski lik, vlogo pa je dobila prek avdicije pri slovitem Terrenceu Malicku.

Cheadle, Brendan Gleeson, Mark Strong ... verjetno je, ko prvič sodeluješ z velikimi imeni, vedno čutiti neko strahospoštovanje, nervoza, kako se odrezati pred njimi. Kako ste se vi vključili v to družbo?
Bila sem nervozna, ko sem sedela sama na letalu za Dublin, kjer smo imeli vaje, in vedela sem da imam vajo z Brendanom. Takoj ko sva si dala roke in skupaj napadla sendviče, ki so bili na mizi, je bila soba za vaje že polna smeha in sproščene atmosfere. John (režiser) mi je povedal, da je bil Brendan že po prvi vaji izredno zadovoljen z mano, kar je sprostilo tudi mene. Z Markom Strongom sva se prav tako ujela v prvi sekundi in tudi Cheadle ni bil izjema.

S Policistom ste med drugim obiskali tudi sloviti filmski festival Sundance. Kako je biti del zakulisja enega takega festivala?
V bistvu nisem bila del zakulisja, ampak del odra. Prizorišče, kjer poteka Sundance, je mala ulica v Park Cityju, v zvezni državi Utah. Ta festival mi je bil blazno všeč, ker je atmosfera nepretenciozna, sproščena, nezvezdniška, čeprav se mimo tebe sprehajajo zvezde svetovnega kova. Sicer pa sem se večinoma družila z ekipo The Guarda.

Na odprtju Liffa ste bili verjetno najbolj fotografirana oseba. Medijske pozornosti ste sicer že vajeni, a verjetno je tokrat vsa stvar šla še za nekaj stopenj višje. Vas lahko ta soj žarometov zasvoji?
Zasvoji? Ne, prej nasprotno ...
Si zdaj želite še več tujih produkcij, ko ste enkrat okustili slast mednarodnega odra?
Slastno se je pripravljati na vloge in snemati, pa naj bo to v Sloveniji, Ameriki, Indiji ali v Rusiji ali kjer koli pač.
V slovenskih filmih vas ne videvamo kaj dosti. Kako ocenjujete domačo produkcijo? Kaj ji manjka?
Verjamem v slovenski film, poznam ogromno nadarjenih režiserjev, igralcev, montažerjev ... Ideje so, edino denarja vedno primanjkuje. Zato še toliko bolj pozdravljam samoiniciativo Gazvode s filmom Izlet. Vse se da, če se hoče ...

Ko ste že omenili Nejca Gazvodo - ta je stanje v Sloveniji opisal dovolj zgovorno: naš nacionalni šport je to, da se vsak, ki je videl Kekca, Srečo na vrvici in trikrat Kajmaka in marmelado, pretvori v velekritika in mi soli pamet, da moram snemati filme za gledalce, ne pa te socialne drame o samomorih in pijancih. Je to točna ocena?
Dejstvo je, da je večina slovenskih filmov rahlo zamorjenih, ampak to je očitno stanje duha v Sloveniji. Najbrž je logično, da scenaristi črpajo zgodbe z območja, v katerem živimo. Sicer pa menim, da delati filme za gledalce ne pomeni, da Slovenci pričakujejo plehke komedije ali pocukrane zgodbe.

Časa najbrž te dni nimate na pretek, pa vseeno - si boste na Liffu ogledali še kak drug film? Imate svoj izbor?
Žal je trenutno premalo časa za vse filme, ki bi si jih rada ogledala. Hvala bogu jih kar nekaj pride v redno distribucijo, ampak ja, imam plan pogledat Melanholijo, Izlet, Žensko, ki poje, Pisma Sv. Nicholasu ...

Na premieri je režiser John Michael McDonagh povedal, da je izbral vas, ker je potreboval nekoga s smislom za humor in ki lahko pri pitju konkurira (glavnemu igralcu) Brendanu Gleesonu. Priprave na vlogo zvenijo zahtevne ... nekateri bi se šalili, da vas je služba na RTV-ju na to morala ustrezno pripraviti ...
Pozabili ste, da je najprej rekel, da je iskal dobro igralko, potem nekoga s smislom za humor, to s pitjem pa je seveda Johnova šala, ki so jo vsi slovenski mediji takoj povzeli, kar sem vedela, da se bo zgodilo, takoj ko je to John izustil. Na avdiciji sem pila vodo, tako da to ni bil kriterij ... Sicer pa imam štajerske korenine in me en kozarček pač ne vrže na tla.
Kaj pa tisti del o humorju - vam je kaj žal, da pri vašem liku niste mogli igrati prav na občutek za komedijo, kot to počnejo praktično vsi drugi liki v filmu?
Vloga je napisana tako, da pri Gabrieli na žalost ni prostora za komedijo. Gabriela je v bistvu tragičen lik in prizori z Gabrielo in Boylovo mamo (Fionnula Flanagan) so pravzaprav edini resni prizori, ki pokažejo, da ima Boyle (Gleeson) tudi čustva, kar da karakterju določeno globino. Vsak lik v scenariju služi svojemu namenu, lik Gabriele ne bi funkcioniral, če bi duhovičil ... v filmu sem pač "jadna" Hrvatica.

Ko vaš lik v filmu reče, da prihaja iz Hrvaške, je med publiko kar malce završalo. Čigava ideja je bila, da igrate Hrvatico, saj zdaj slišimo precej "narodno zavednih" komentarjev na to temo ...
Šerbedžija igra Ruse, Estonce, Srbe, Hrvate, Bosance? Poleg tega pa se v filmu moj lik poroči z Ircem zaradi vizuma! Slovenci ne potrebujemo vizuma za vstop na Irsko, Hrvati pa, torej nisem mogla igrati Slovenke. Sem pa na Hrvaškem mnogokrat igrala Slovenke, in to je morda z narodnozavestne in polemične pozicije pomembneje.

Vodite Aritmijo, povezujete številne družabne prireditve, festivale, zdaj imate za seboj še "hollywoodsko" izkušnjo ... Kdaj ali pred kom pa ste imeli v svoji zdaj že kar dolgi karieri največ treme?
Ne vem ... imam pa več treme pred nastopom na odru kot pred snemanji.
Spodaj si lahko ogledate napovednik za film, v katerem lahko uzrete tudi Katarino Čas.
Kaja Sajovic