Prvi del javnomnenjske raziskave, ki jo je med 22. in 26. septembrom opravila agencija Giedon. se je nanašal na spremljanje slovenskega filma. Skoraj tri četrtine od 966 anketiranih ljudi (72,5 odstotka) je odgovorilo, da gledajo slovenske filme. Tisti, ki so odgovorili, da ne gledajo slovenskih filmov (27,5 odstotka), so takoj dobili podvprašanje, zakaj Večina bodisi ni znala pojasniti, zakaj jih ne gledajo ali pa na to vprašanje ni želela odgovoriti (32,7 odstotka); 33 odstotkom se pač zdijo nezanimivi.

Večina anketirancev, ki gledajo slovenske filme, so si kakega nazadnje ogledali pred mesecem dni do pol leta (55,4 odstotka od opredeljenih), večina na televiziji (78 odstotkov od opredeljenih).

Poznamo predvsem mlado generacijo režiserjev, a stare igralske veterane
Drugi del raziskave se je nanašal na prepoznavnost slovenskega filma in njegovih ustvarjalcev. Anketiranci so bili pozvani, naj naštejejo tri slovenske režiserje, igralce, igralke in filme, ki se jih tisti hip spomnijo.

Pri naštevanju režiserjev je vsaj enega režiserja naštelo 70,9 odstotka anketirancev, tri pa je navedla manj kot polovica anketirancev. Anketiranci so našteli 31 različnih režiserjev, največkrat pa so navedli (odstotki v deležih): Branka Đurića (38,1), Tuga Štiglica (22,8), Jana Cvitkoviča (18,8), Igorja Šterka (16,0) in Marka Naberšnika (15,5). Navedli so samo eno režiserko – Majo Weiss (9,8 odstotka).

Pri naštevanju slovenskih igralcev je vsaj enega igralca navedlo 71,9 odstotka anketirancev, tri pa je navedlo manj skoraj 56 odstotkov vprašanih. Anketiranci so našteli 37 različnih igralcev, največkrat pa so navedli (odstotki v deležih): Borisa Cavazzo (31,1), Poldeta Bibiča (26,6), Radka Poliča (20,7), Sebastjana Cavazzo (12,6) in Jurija Zrneca (12,4).

Pri naštevanju slovenskih igralk je vsaj eno igralko naštelo 72,2 odstotka anketirancev, tri pa je navedlo 40,1 odstotka vprašanih. Anketiranci so našteli 29 različnih igralk, največkrat pa so navedli (odstotki v deležih): Mileno Zupančič (44,9), Tanjo Ribič (34,1), Tjašo Železnik (21,4), Pio Zemljič (16,6) in Majdo Potokar (12,3).

Petelinji zajtrk, nato pa malo starejše "klasike"
Pri naštevanju slovenskih filmov je vsaj en film naštelo 84,6 odstotka anketirancev, tri pa je navedlo 69,3 odstotka vprašanih. Anketiranci so našteli 56 različnih filmov, največkrat pa so navedli (odstotki v deležih): Petelinji zajtrk (43,3), Cvetje v jeseni (39,2), Kekec (29,2), Kajmak in marmelada (26,1) ter Na svoji zemlji (14,9).

Če bi bilo ceneje, bi več hodili v kino?
Tretji del raziskave se je nanašal na nekatere trditve o slovenskem filmu. Anketiranci so bili pozvani, naj z ocenami od 1 do 5 povedo, ali se z določeno trditvijo strinjajo ali ne. Najbolj so se strinjali s trditvijo, da so kino vstopnice za slovenske filme predrage (ocena 3,91), najmanj pa s trditvijo, da so slovenski igralci slabi (ocena 1,70).