Oglas
Kinematografi namreč takšnega 'navala' obiskovalcev, kot je bil letošnjega julija, niso bili deležni zadnjih 40 let. Zveza za oglaševanje v kinematografih (Cinema Advertising Association) tako poroča, da se je za obisk kina julija odločilo kar 21,8 milijona Britancev oziroma kar 33,7 odstotkov več kot julija lani. Nekaj so k dobremu obisku seveda prispevali tudi odmevni filmi (Harry Potter in Feniksov red, Shrek Tretji in Simpsonovi), ključen razlog pa naj bi bilo gnilo vreme. Prejšnji rekord obiskanosti kinodvoran je pripadal januarju 1970.
Lani je bil vendar nogometBolj poglobljeno analizo obnovljenega navdušenja nad obiskovanjem kina je v Timesu podal Sean Perkins iz britanskega filmskega sveta (UK Film Council). Ta je priljubljenost letošnjih poletnih 'blockbusterjev' pripisal predvsem njihovih popolni neizvirnosti. "Vsak teden je na spored prišlo kakšno nadaljevanje že znane filmske zgodbe, ali pa nekaj takega, kot so Simpsonovi ali Transformerji, ki jih že poznamo s televizije ali iz trgovin z igračami," pravi Perkins in še doda, da je vsaka primerjava z lanskim julijem popolnoma nerelevantna. Prvih deset dni lanskega julija je namreč potekalo svetovno prvenstvo v nogometu, ki je seveda botrovalo nižji obiskanosti kinov.
Poletje je čas za megaprojekte
K velikemu poletnemu zaslužku je prispevala tudi vedno jasneje začrtana struktura filmskega leta. Že prej je veljalo, da je poletje čas za neintelektualne in spektakularne filme ter seveda za prisrčne in lahkotne komedije. Zdaj to velja še toliko bolj. Poletje je postalo skoraj izključno čas, ko veliki studii na trg pošljejo filme, katerih uspeh je skoraj zagotovljen. Pomlad vedno bolj postaja sezona manjših in včasih tudi bolj drznih in nenavadnih projektov, medtem ko je jesen čas za predstavljanje oskarjevskih favoritov.
Vsebina, ki jo poznajo po vsem svetu
Če ste se spraševali, zakaj se Hollywood vedno pogosteje (pravzaprav že kar nenavadno pogosto) odloča za prirejanje stripov, knjižnih veleuspešnic in starih filmskih hitov, boste z zanimanjem prebrali razlago Michaela Gubinsa, urednika revije Screen International. Gubbins pravi, da je ta pojav le navidezna neiznajdljivost in le navidezen izkaz pomanjkanja idej. Ideje so, vendar je njihova realizacija preveč finančno tvegana. Soočeni z zasičenostjo filmskega trga si studii preprosto ne morejo več privoščiti izdatnega oglaševanja. Zato se določajo za snemanje filmov, katerih tema in vsebina nista popolna neznanka prav v nobeni državi sveta. To pa so torej filmi, posneti po stripih in globalnih knjižnih uspešnicah, ter seveda predelave starih filmov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje