Radetić se je rodil v Bosni, a se je že leta 1985 preselil v Švico, kjer je ustanovil svoje produkcijsko podjetje. Foto: NN
Radetić se je rodil v Bosni, a se je že leta 1985 preselil v Švico, kjer je ustanovil svoje produkcijsko podjetje. Foto: NN
Pogosta tema Radetićevih dokumentarnih filmov so Romi in ljudstva, ki živijo na Balkanu. Foto: NN

V beograjskem kulturnem centru (KBC) so premierno prikazali dokumentarni film režiserja Tihomirja Radetića Krv i med (Balkana) (Kri in med (Balkana)), ki je bil letos že prikazan v spremljevalnem programu beneškega festivala, septembra je dokumentarec gostoval v Chicagu, svojo festivalsko pot pa bo nadaljeval v Monte Carlu.

Balkan v pozitivni luči
Scenarij filma je sprva naletel na zaprta vrata v Srbiji, potem pa je režiser našel mecene v tujini, tako da so ga posneli s sredstvi švicarskega sklada za integracijo tujcev in kneza Aleksandra Karadjordjevića v Parizu. Radetić je znan po snemanju filmov o življenju Romov in beguncih iz BiH-a, tokrat pa je želel posneti film, ki balkanska ljudstva prikaže v pozitivni luči.

Tako se je lotil življenja pripadnikov teh religij v BiH-u (Muslimani, pravoslavci, kristjani) in odnosov med njimi. Želel je prikazati, da si jih veliko želi sprave, a je glavna ovira pri tem napetost, ki jo ustvarjajo preostali, ki celo omenjajo novo vojno. A je režiser dodal, da bi v primeru nove vojne vsi mladi zapustili državo, ker se nihče nima namena bojevati.

Prezrt dokumentarec
Radetič se je rodil v Bosni, v Banjaluki je študiral književnost, nato pa se je posvetil filmu. Pot ga je že leta 1985 zanesla v tujino in ostal je v Švici. Ustanovil je svoje produkcijsko podjetje New Renaissance in posnel pet dokumentarnih filmov. Med njimi je tudi Cigani, psi, ljudje, ki so ga leta 2002 v Beogradu prezrli, čeprav je v Švici dokumentarec požel dobre kritike. Njegov nov projekt bo film Deca sa ili bez budućnosti, pripoved o zapuščenih otrocih na Balkanu, ki ga bodo snemali v Makedoniji, Turčiji in Srbiji.