Hollywood Boulevard
Gre za bulvar ali široko cesto, ki poteka skozi Hollywood. Leta 1960 so na pločnik položili prvo zvezdo igralki Joanne Woodward, ženi Paula Newmana, kot posvetilo umetnikom zabavne industrije (gledališče, glasba, radio, televizija in film). Danes se tako imenovani "Walk of Fame" razprostira na obeh straneh ulice (skupnih 5.6 km) med križiščema z La Brea Avenue in Gower Street, razširili pa so ga tudi na obe strani ulice Vine, kjer stoji ena najbolj razpoznavnih hollywoodskih stavb Capitol Records Building.
Turistični epicenter je del bulvarja, ob katerem stojijo Kodak Theatre, Virgin Megastore, Grauman's Chinese Theater in zabaviščno-nakupovalni hotelski center Hollywood and Highland na eni strani ter El Capitan Entertainment Centre na drugi. Z zadnjim upravlja Disney in združuje trgovino studia, kino in TV-studio hiše ABC (bivši Hollywood Masonic Temple), v katerem snemajo nočno pogovorno oddajo Jimmy Kimmel Live! Iznajdljivosti žene se imam zahvaliti za brezplačni vstopnici, ki nama jih je zagotovila prek spleta. Tako sva se udeležila snemanja oddaje, v kateri so bili gostje legendarni košarkar Magic Johnson, avstralska igralka Anna Torv iz TV-serije Fringe in rockovska skupina The Killers, ki je na odru, postavljenem na parkirišču za studiem, v živo odigrala pet skladb. Obiskala naj bi tudi snemanje TV-serije The Big Bang Theory studia Warner Bros, vendar so naju (skupaj z večino ostalih, že sprejetih gledalcev) zavrnili, ko so tik pred zdajci dobili skupino VIP-gostov.

Da se v Hollywoodu ves čas nekaj snema, dokazuje pripetljaj, ki se nama je zgodil nekega dopoldneva med iskanjem podjetja za izposojo avtomobilov. Za vogalom sem opazil tovornjak s filmsko opremo in radovednost me je premagala, da sva se sprehodila med snemalno ekipo na križišču ulic Vine in Yucca (200 m od Hollywood Blvd). Presenečeno sem prepoznal igralca Kevina Weismana (Alias), ki se je z nekom po mobilnem telefonu pogovarjal o tem, kje bo preživel zahvalni dan. Glede na podatke na njegovi uradni strani [www.kevinweisman.com] sem pozneje ugotovil, da je očitno šlo za snemanje 12. del pete sezone serije Numb3rs. Pri tem se mi je zdelo zanimivo, da je bil pločnik povsem odprt (vsaj med pripravo na snemanje), čeprav res ni bilo veliko mimoidočih in še ti niso kazali pretiranega zanimanja. Poleg tega bi glede na količino opreme in velikost ekipe mirno snemali celovečerni film.

Laugh Factory
Na potovanjih, kjer razumeva jezik, si z ženo rada ogledava lokalno sceno stand-up komikov, zato nisva zamudila priložnosti obiskati znamenitega komičnega kluba na Sunset Boulevardu, nedaleč od najinega hostla. V tem klubu, ki obstaja že od leta 1979, so med drugimi nastopili komiki, kot so Bob Saget, Carlos Mencia, Richard Pryor, Robin Williams, Jerry Seinfeld, Jim Carrey, Damon Wayans, Dave Chappelle, Adam Sandler, Chris Rock, Chris Tucker in Dane Cook. 17. 11. 2006 je tam prišlo do splošno znanega izgreda, ko je Michael Richards (Kramer iz Seinfelda) na izzivanje skupine temnopoltih gledalcev izgubil živce.

Predstave so vsak dan ob 20h, petkrat na teden tudi ob 22h, konec tedna pa še ob polnoči. Vstopnice so 20 $ + 2 obvezni pijači. Navadno se predstavijo vsaj trije komiki. Naju so nasmejali Ashley Hamilton in Harland Williams (tretjega se ne spomnim) ter nadvse zabavna in ljubka povezovalka Tiffany Haddish, ki si jo lahko ogledate na nekaj posnetkih na uradni strani kluba. Vsekakor priporočam ljubiteljem neobrzdane nočne komedije.

Venice Beach & Santa Monica
Zadnje štiri dni sva prespala v hostlu Venice Beach (1515 Pacific Avenue), ki se nahaja tik za najbolj znano lokacijo večkilometrske peščene plaže Venice Beach, ob kateri poteka asfaltirana pot Ocean Front Walk, ki se vije od Pacific Palisades, prek Santa Monice in Venice Beacha do Marine Del Rey. Čeprav je namenjena le ljudem na kolesih (rolerjih in rolkah), me je iz rekreativnega vidika spomnila na ljubljansko Pot spominov. Pešpot je ob popoldnevih polna najrazličnejših rekreativcev, sprehajalcev, umetnikov in prodajalcev raznovrstne robe.

Do Santa Monice proti severu sva se odpeljala z avtobusom. Tam sva si po nakupih ogledala znameniti leseni pomol, ki bo letos praznoval sto let in ga je mogoče videti v mnogih filmih in TV-serijah (The Sting, Titanik, Forrest Gump, Mreža, Policaj iz Beverly Hillsa III). Na začetku pomola je s filmom Forrest Gump (1994) navdihnjena restavracija z morsko hrano Bubba Gump Shrimp Company Restaurant, ki je v lasti podjetja Viacom, distributerja filma.

Las Vegas
Za obisk "mesta greha" sva se odločila v zadnjem hipu in najela avto za 24ur. Tam namreč živi kolega, ki sem ga spoznal na spletu pred sedmimi leti, ko je živel še v rodnem Kanzasu, kjer pa za strokovnjaka za svetlobne učinke ni bilo dovolj dela. Dobili smo se pod Eifflovim stolpom (160 m visoka identična kopija pariškega stolpa, katerega kazino v pritličju pokriva kupolast strop, poslikan kot modro nebo z belimi oblački, medtem ko je avla opremljena kot pariški trg) ob znameniti ulici, imenovani "the Strip", kjer se vrstijo hoteli (mesto premore 138 tisoč sob) in igralnice (dnevni dohodek igralnic na "stripu" je okroglih 16 milijonov dolarjev), ki jih vsako leto obišče 39 milijonov turistov. V igralnicah ni oken, da hitro zgubiš občutek za čas; skozi prezračevanje vnašajo kisik, ki zmanjšuje občutek utrujenosti; prostor je zasnovan tako, da se kaj lahko vrtiš v krogu in težko najdeš pot ven; igralcem nenehno prinašajo brezplačno pijačo ...
Konkurenca med hoteli je ogromna, zato se vsak bori za goste na svoj način; MGM Grand (Hollywood, zasteklejena kletka s potomcem leva iz filmskega logotipa MGM), Excalibur (srednjeveški grad), Treasure Island (brezplačna zunanja plesno-pevska predstava "The Sirens of TI", v kateri vsake pol ure potopijo gusarsko ladjo), The Mirage (bruhajoči vulkan s posebnimi svetlobnimi in dimnimi učinki), Bellagio (vodomet v ritmih zimzelenih skladb), The Venitian (beneški kanal z gondolami) ... Ker turizem mestu prinese okroglih 40 milijard dolarjev na leto, prebivalcem Nevade ni treba plačevati davkov na osebni dohodek (z izjemo minimalnih zveznih davkov).
Čeprav sva v Las Vegasu preživela le eno noč, lahko nepozabno doživetje opišem kot Disneyland za odrasle, ki pa ga v danem času ne bi zmogla učinkovito zaobjeti brez pomoči omenjenega kolega, ki je med sprehodom natrosil vrsto zanimivosti.

Zvezdogled
Dvomim, da se kateri koli turist odpravi v Hollywood brez tihega upanja, da bo povsem naključno naletel na zvezdnika/co. Poleg že omenjenih se nama je to zgodilo še štirikrat. Najprej je žena v knjigarni Barnes & Noble v nakupovalnem središču The Grove ob mestni kmečki tržnici opazila Kevina McKidda (TV serija Talenti v belem). Ob prihodu na Venice Beach sva v lokalno znameniti piceriji Abbot's Pizza (ogromne rezine z neobičajnim nadevom) naletela na igralca Davida Newsoma (Cmok cmok, bang bang, 2005), dva dni pozneje pa zjutraj ob pol devetih na Anjelico Huston, ki je ob obali povsem brez spremstva v trenirki sprehajala svoja dva psa. In končno, pred odhodom na letališču LAX je neposredno pred mano v vrsti stala Katee Sackoff (Bojna ladja Galaktika), ki me je prijetno presenetila s svojo naravno lepoto. Seveda nisem imel nikoli pri roki fotoaparata, v nasprotnem primeru bi z amaterskimi "paparaci posnetki" nedvomno mastno zaslužil. ;-)

Zabava nad oblaki
Čezoceanski leti niso prijetni predvsem zaradi dolžine. Zato so toliko bolj pomembne zabavne vsebine, ki jih ponujajo na letalu. V zadnjih letih so se razmere občutno izboljšale, saj ima poleg v vsak sedež vgrajenih zaslonov in radia vse več letal tudi strežnik z videom na zahtevo (VOD). Tja grede sva letela z Delta Airlines, kjer so na skupnih zaslonih predvajali filma Mamma Mia in Ujemite Smarta ter epizodo TV-serije The Big Bang Theory. V Atlanti sva prestopila na lokalno letalo Delte, kjer je imel vsak potnik možnost spremljati okrog 20 TV- in glasbenih kanalov ter vrsto plačljivih filmov in TV-serij.
Vračala sva se z direktnim letom v Pariz z Air France, ki je za svoj multimedijski sistem celo dobil nagrado. Vsak sedež ima poleg zaslona na dotik tudi preprost upravljalnik, s katerim lahko upravljamo z meniji, videopredvajalnikom in igramo videoigre. Po hitri oceni imajo na izbiro kakšnih 50 filmov (nekje polovica je bila francoskih oz. neameriških z angleškimi podnapisi), nekaj dokumentarcev, TV-serij, risank za otroke in preprostih videoiger. 10-urni let je bil občutno prekratek, da bi si pogledal vse, kar me je zanimalo. Vsak film je bil na voljo vsaj v angleščini in francoščini (nekateri tudi v nemščini, španščini, ruščini in japonščini). Vse skupaj je bilo povsem brezplačno, kljub temu pa se to ni poznalo na izbiri najnovejših filmov kot so Wall-E, Vitez teme, Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje, Iron Man, Neverjetni Hulk, Kung Fu Panda in Ujemite Smarta.

Vtisi o Ameriki
Vpliv zabavne industrije se čuti na vsakem koraku, saj sem celo med sprehodom skozi letališče LAX ujel pogovor, v katerem je varnostnica svetovala sodelavcu, da mora prebrati Kaznilnico odrešitve (Knjiga Stephena Kinga Shawshank Redemption, po kateri je posnet istoimenski film), ker gre za pravo moško zgodbo.

Čeprav sem z avtom prepotoval večji del severne in osrednje Evrope, je prostranost pokrajine, lepota narave in razdalje med kraji (tudi v okviru samega Los Angelesa) naredila name globok vtis (zlasti vožnja skozi puščavo med Los Angelesom in Las Vegasom). Blaga klima, ki se v Los Angelesu konec novembra giblje med 18 in 22 stopinjami, na Evropejca deluje komično, saj ljudje hodijo okrog oblečeni, kot bi bilo 10 stopinj. Temperature nedvomno vplivajo na sproščenost in odprtost ljudi, ki so bili večinoma iskreno prijazni ali vsaj ustrežljivi in so s tem razblinili marsikateri predsodek, ki ga imamo o Američanih. Po drugi strani pa je arhitektura večinoma precej dolgočasna in enolična, zasebne hiše so presenetljivo majhne (v filmih so le posnete tako, da so videti precej večje), ceste pa izredno široke. V samopostrežbah je velika in cenovno ugodna izbira sadja in zelenjave ter bogato obložen delikatesni pult. Vse ostalo, vključno z izključno belim kruhom, pa je precej nezdravo. Hitra hrana je izredno poceni, torej ni čudno, da ima toliko ljudi težave s čezmerno telesno težo.

Za naslednji obisk ZDA načrtujeva New York, katerega pregovorno trdoživost bo zanimivo primerjati s sproščenostjo Los Angelesa.
Besedilo in fotografije: Uroš Šetina