Južnoafričani so prepričani, da bo novi hollywoodski film o športu, medrasnih odnosih in Nelsonu Mandeli svetu predstavil zgodovino njihove države, ki sta jo zaznamovala predvsem boj in zmaga. Kljub kritikam, ker glavne vloge igrajo ameriški igralci ...

Nekoč "terorist", nato junak
Invictus v režiji hollywoodskega velikana Clinta Eastwooda prikazuje Mandelo, prvega temnopoltega južnoafriškega predsednika, kot stratega rasnega sobivanja, ki se je trudil belce in črnce zbližati po koncu apartheida (1948-1994). Tudi s tem, ko je podprl nacionalno ekipo ragbija, v kateri so nastopali predvsem belci.

Mandela, ki so ga mnogi belci nekoč ozmerjali s teroristom, je po zmagi Južnoafriške republike (JAR) v finalu svetovnega pokala v ragbiju leta 1995 v Johannesburgu na igrišče zakorakal v barvah nacionalne ekipe in si prislužil glasno odobravanje (pretežno bele) množice na stadionu. Čeprav so se njegovi telesni stražari bali, da podviga ne bo preživel.

Chester Williams, edini črni predstavnik zmagovitega južnoafriškega ragbijskega moštva, upa, da se bo narod za prihajajoče svetovno prvenstvo v nogometu, na katerem bo nastopila tudi slovenska reprezentanca, združlil tako kot v tistem trenutku pred skoraj 15 leti. Film je "odlična priložnost za vse, ne le za Južnoafričane, ampak za ves svet, da vidijo, kaj je Nelson Mandela naredil za državo", je za AP povedal Williams, ki je pomagal pri urjenju igralcev na snemanju v JAR-u. Večina Južnoafričanov sicer Invictusa do četrtka, ko prihaja v kina, ne bo videla, a film že vlada tamkajšnjemu medijskemu prostoru.

Širše koristi Invictusa?
Nad filmom pa niso vsi navdušeni, slišati je bilo pripombe, da bi lastne zgodbe morali pripovedovati Afričani sami, ne Američani. Mandelo namreč upodablja Morgan Freeman, kapetana ragbijske ekipe pa Matt Damon. Ključne vloge imajo sicer tudi Južnoafričani, med drugim Mandelovega glavnega telesnega stražarja igra Patrick Mofokeng, ki je na premieri v Johannesburgu pohvalil Freemana: "Ustvarjen je bil za to vlogo. Mislim, da on JE Nelson Mandela."

Priznani južnoafriški igralec John Kani, ki v filmu sicer ne nastopa, pa je za AP povedal, da razume, da mednarodni filmi potrebujejo velike zvezdnike, kakršen je Freeman, saj le tako lahko pritegnejo vlagatelje in množično občinstvo. Kanija pa hkrati skrbi, da igralci iz JAR-a ne bodo nikoli dobili priložnosti za "vnovčenje" svojih talentov brez podpore producentov in vlade. Vidi pa v filmih, kakršen je Invictus, širše koristi, saj bo svetu približal navdihujočo zgodbo JAR-a.

JAR: Še vedno rasno deljena država
V mnogo pogledih pa JAR še danes, 15 let po uradnem koncu apartheida, ostaja rasno deljena država. Temnopolti, ki več generacij niso imeli dostopa do izobrazbe in drugih priložnosti, ostajajo v revnih predelih na obrobju mest, v katerih so "najboljše" soseske še vedno večinoma bele. Nekateri temnopolti Mandeli očitajo, da se je preveč ukvarjal s pomirjanjem rasnih trenj in premalo z gospodarskim razvojem in z bojem proti aidsu. Pa tudi belci sami se menda niso dovolj odzivali na Mandelove pozive, kakršna sta bila zgodovinski trenutek na igrišču za ragbi ali obisk pri vdovi Hendrika Verwoerda, v katerega glavi se je rodil apartheid.

Tudi v športu preteklost še ni premagana. Še posebej za ragbijem je dolgo izročilo rasizma, dogajajo se napadi na temnopolte na prizoriščih tekem. Nogomet pa velja za šport temnopoltih in navdušenje nad dejstvom, da bo JAR prva afriška država, ki bo gostila svetovno prvenstvo, so malce okrnile obtožbe temnopoltih, da njihovi beli rojaki niso podpirali kandidature in ne bodo šli na tekme.

"Še vedno živimo v času sprememb in tranzicije," pravi Oregan Hoskins, predsednik južnoafriške ragbi zveze. V nekem pogovoru je povedal, da so se Mandelovi telesni stražarji bali za predsednikovo življenje, ko je stopil na stadion, poln belih navdušencev. Dokler ni prebral knjige britanskega novinarja Johna Carlina, sploh ni vedel, da Invictus temelji ravno na opisih načrtovanja in prizadevanj, ki so povzročila, da se je ta trenutek pred skoraj desetletjem in pol sploh zgodil. Hoskins je prepričan, da se bo z ogledom filma še več ljudi poučilo o "velikosti moža, odločenega, da bo šel tja in mu bo to uspelo, da bo dejanje uspešno in da bo uspešna tudi njegova država".