filmu, igralca nagrajuje še Društvo slovenskih režiserjev. Čez mesec dni mu bodo izročili nagrado bert v zahvalo za življenjsko delo na področju filmske igre.

V utemeljitvi nagrade so se v Društvu slovenskih režiserjev spomnili nedavnih Cavazzevih besed, da nagrad ne potrebuje, saj bi raje kakšno vlogo v filmu. In prav ima, dodajajo v društvu, "film ga potrebuje in hoče, vedno ga je in vedno ga bo, tega ne moreta nadomestiti nobena nagrada in nobena utemeljitev".

V utemeljitvi nagrade med drugim hvalijo neverjetno senzibilnost, s katero blesti Cavazza na platnu. "In če sploh kdo, je lahko prav Boris Cavazza brez skrbi, da ga čaka še ogromno filmskih izzivov, in to po petdesetletni karieri na filmu (in seveda v gledališču, na radiu in na televiziji), ker še vedno deluje popolnoma brezčasen, skoraj samoumevno vitalen, kot da je v njegovem pogledu nešteto ključev za vse duše, v katere vstopa, ko ga gledajo." In gledali so ga z veseljem, nadaljujejo, "s strastjo in s ponosom, od začetkov v filmih Muke po Mati, Vdovstvo Karoline Žašler in To so gadi, do novejših vlog v filmih Primer Feliks Langus, Kratki stiki, Piran, Osebna prtljaga in v mnogih bravurah v kratkih filmih".

Ena ključnih figur slovenskega gledališča in filma
Boris Cavazza se je rodil v Milanu očetu Italijanu in materi Slovenki. Ko mu je bilo devet let, se je družina preselila v Slovenijo. Leta 1956 se je po osnovni šoli vpisal na Pomorsko šolo v Piranu, med letoma 1960 in 1963 je plul po morju. Poleg dolge gledališke kariere, za katero so igralcu lani podelili nagrado tantadruj za življenjsko delo, je pomemben pečat pustil tudi v slovenskem filmu. Nastopal je tudi v nekdanjih jugoslovanskih in v nekaj mednarodnih koprodukcijah. Nagrada bert bo dopolnila lepo nabirko priznanj, ki jih je prejel za svoje delo - Severjevo, Badjurovo, Župančičevo in nagrado Prešernovega sklada. Leta 1987 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leta 1992 pa tudi najvišje igralsko priznanje - Borštnikov prstan.

Kot so o letošnjem nagrajencu še zapisali v Društvu slovenskih režiserjev, mu maske veličine nikoli ni treba nadevati ali odlagati, "ker je nikoli ni potreboval - največji vedo, da zadošča, če si samo človek s človeškim obrazom".

Ob tej priložnosti so režiserji opozorili na pomanjkanje slovenskih filmov. "Dobiš film, samo da ga dobimo mi ... kljub mnogim, v katerih si nastopil, je še vedno premalo slovenskih filmov z Borisom Cavazzo, enim in edinim."

Nagrado, ki jo slovenskim igralkam in igralcem podeljujejo od leta 2014 (prva nagrajenka je bila Štefka Drolc), bodo Cavazzi podelili 23. novembra ob 20.30 v Slovenski kinoteki. Podelitev bo pospremila projekcija filma po nagrajenčevem izboru, in sicer Leta odločitve režiserja Boštjana Vrhovca.