Nagrado, ki jo podeljuje Slovenski filmski center, je prejela 22. oktobra na slovesnosti ob odprtju 27. Festivala slovenskega filma Portorož (FSF) v Avditoriju Portorož.

Zvonka Makuc je ustvarila kostumografije za številne slovenske in mednarodne žanrsko različne celovečerne filme, med katerimi se mnogi ponašajo z nagradami filmskih festivalov. Svojo prvo kostumografijo za film ustvarila za mladinsko klasiko Sreča na vrvici (1977) v režiji Janeta Kavčiča, eno najbolj priljubljenih del slovenske kinematografije, ki je zaznamovala celo vrsto generacij.

Iz zanimanja za modo in modno oblikovanje se je odločila za vpis na ljubljansko Šolo za oblikovanje, med drugimi se je šolala tudi pri legendi slovenske kostumografije Alenki Bartl. Svoje prve profesionalne korake je naredila v svet modnega novinarstva in svetovanja, od tam pa se je podala na pot filmske, televizijske in gledališke kostumografije.

Izjemen prispevek k filmu, televiziji in gledališču
Nagrajenka je v filmski skupnosti dejavna skoraj pol stoletja, ob umetniškem ustvarjanju na filmu pa je čez leta ustvarila tudi niz kostumografij v domala vseh gledališčih po Sloveniji ter ustvarila kostumografije za veliko število televizijskih produkcij: od nadaljevank in dram do dokumentarnih in kratkih filmov ter izobraževalnih oddaj. Med drugim je sodelovala pri nadaljevankah Teater Paradižnik, TV Poper in Naša mala klinika ter izobraževalnih oddajah Periskop in Muzikajeto.

"Njeno kostumografsko delo so praviloma zaznamovale poglobljene študije celotnih projektov ter posameznih vlog akterjev, saj je vedno snovala kostumografije celostno ter kostum vedno postavljala v natančno premišljen časovni in socialni okvir posamezne filmske zgodbe. Zato so njene kostumografije zahtevne, dodelane in do potankosti premišljene," je v utemeljitvi nagrade zapisala komisija v sestavi Lija Pogačnik, Špela Čadež, Sonja Prosenc, Andrej Košak in Milena Zupančič.

Mojstrica historičnih kostumografij in odlična mentorica
Zvonka Makuc je znana tudi kot mojstrica historičnih kostumografij, pri čemer velja kot eno njenih najbolj impresivnih del izpostaviti kostumografijo iz obdobja prve svetovne vojne, ki jo je ustvarila za film Veter v mreži (1989) režiserja Filipa Robarja - Dorina. To delo ji je na Tednu domačega filma v Celju prineslo nagrado Metoda Badjure. Tudi kostumografija v filmu Piran - Pirano (2010) v režiji Gorana Vojnovića prav tako velja za mojstrovino, v kateri je pronicljivo prepletala obdobje druge svetovne vojne s sodobnostjo. Kot kostumografinja za film Nikogaršnja zemlja (2001) pa ima torej tudi zaslugo za mednarodnega oskarja, ki ga je bil deležen ta celovečerec v režiji Danisa Tanovića.

Kot vrhunska kostumografinja je tudi "odlična mentorica in inspiracija številnim mladim, ne samo kostumografom, temveč vsem filmskim ustvarjalcem", je še zapisala komisija in dodala, da za nagrajenko "ustvarjanje filmov nikoli ni bilo filmska industrija, temveč vedno prostor, v katerem filmska družina podarja svojo ljubezen filmu".