Podelili so mu jo v četrtek ob mednarodnem dnevu animiranega filma. Tudi sicer je bil dan namenjen tej veji umetnosti. Praznovanje že tradicionalno pripravljajo v Društvu slovenskega animiranega filma (DSAF) ob sodelovanju Slovenskega filmskega centra.

Letos so dan počastili tako z vsebinami na spletu kot s projekcijami v kinodvorani v Slovenski kinoteki. Začeli so s programom najnovejših slovenskih animiranih filmov za otroke, sledil je program lanskih prejemnikov nagrad DSAF, večer pa so sklenili s podelitvijo nagrad DSAF za študijske projekte ter s podelitvijo nagrade Saša Dobrile za življenjsko delo na področju animiranega filma.

Po podelitvi so pripravili projekcijo nagrajenih študentskih filmov ter program filmov Dušana Hrovatina, ki so se odvrteli s 35-milimetrskega traku, so sporočili iz SFC-ja. V sodelovanju z Bazo slovenskih filmov predstavljajo tudi izbor slovenskih animiranih filmov na spletu, ki so na voljo za brezplačen ogled do 31. oktobra.

Svojo pot animatorja je Hrovatin začel v ljubljanskem lutkovnem gledališču leta 1953. Njegova posebnost je v tem, da je v posameznem filmu pogosto animiral vse nastopajoče lutke. V domačem animiranem filmu je ustvaril opus, ki je redek celo v svetovni filmski produkciji.

Sorodna novica Igor Prassel: Animatorke in animatorji so humanisti filmske umetnosti

Filmska pedagoginja Mirjana Borčič je ugotovila, da je bila zanj animacija gledaliških in filmskih lutk vedno velik izziv. Žlahtnost animacije se po njenih besedah odraža v premikanju znotraj giba, kar opredeljuje pomen gibanja, s tem pa tudi lastnosti animiranega predmeta in Hrovatin je svoje izkušnje iz lutkovnega gledališča v dobri meri uporabil pri filmski animaciji lutke.

"V Hrovatinovi animaciji je prisotna sposobnost opazovanja in stilnega preoblikovanja neživega v živo. Predmeti, ki jih oživlja, zaživijo na estetski ravni in omogočajo gledalcu doživetje umetniškega dela. Brez občutljivosti za kinetično, ki je prav gotovo del njegovega doživljanja okolja, bi težko dosegal vse te učinke, ki se gledalcem zasidrajo v spomin. To delo zahteva ogromno zbranosti, potrpljenja ter vživljanja v koncept režiserja na eni strani, na drugi pa v karakter lika, ki ga posamezna lutka predstavlja. Študij giba, ki naj označi karakter lika, njegovo čustveno stanje in trenutni odnos do okolja, mu je narekoval tudi raziskovanje novih možnosti giba. To ga je oddaljilo od klasične lutke in pripeljalo do pomembne inovacije – izdelave novega skeleta lutke. Prvič je to uporabil v filmu Dušana Povha Intermezzo. Za animacijo v tem filmu je prejel nagrado za izreden preskok v animaciji lutkovnega filma," je zapisala Mirjana Borčič.

Za njegove lutkovne filme je značilna natančna animacija in duhovito kadriranje, kar je bilo opazno tudi v lutkovnih predstavah, kjer je uvajal izkušnjo filmske montaže, pa poudarjajo pri DSAF-u.

Strokovna komisija v sestavi avtorjev in animatorjev Anke Kočevar in Leona Vidmarja ter producenta Jureta Vizjaka pa je izbrala nagrade in posebne omembe DSAF-a na področju študijskih projektov.

Nagrado za končani študijski animirani projekt za leto 2021 je prejela Amadeja Kirbiš za študijski projekt Dismorfija (Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici), posebno omembo pa Žoel Kastelic za projekt Pesem kitov (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani). Nagrado za študijski animirani projekt v razvoju je prejel Leo Černic za projekt Pentola (italijanski Centro Sperimentale di Cinematografia Torino), posebna omemba pa je pripadla Bibi Erjavec za projekt Naša gospa trohnenja (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani).