Tako ugotavljajo avtorji novega filma Izobraževalnega programa TV Slovenija Kraška hiša na robu časa, ki so ga predstavili v Kosovelovem domu v Sežani. Obraz kraške hiše predstavlja scenarist Jadran Sterle, pri tem pa sta mu na pomoč priskočila še režiserja Jure Pervanje in pokojni Tomaž Kralj. Svoj delež pri pripovedovanju zgodbe kraške domačije sta imela tudi poznavalca Krasa, Stane Renčelj in Ljubo Lah.

Projekcijo filma bo pospremilo tudi odprtje razstave fotografij Jožice Zafred, nastalih ob snemanju dokumentarnega filma.

Sterle in Kralj sta že od začetka 90. let razmišljala o predstavitvi hiše, ki je zaradi modernizacije že izgubljala tipične lastnosti in tako so leta 1997 nastali prvi posnetki zadnjih obrazov že skorajda "stereotipne" podobe kraške domačije. Do leta 2000 sta pridno zbirala slikovni material, ki je postal osnova za pričevanje o sicer ne več davnih časih, ki pa so v tej pokrajini prinesli korenite spremembe.

Obnova kraške bivanjske kulture
Kot stanovanjsko-gospodarska enota se je kraška hiša izoblikovala kot svojevrsten model prilagoditve človeka na naravne danosti, vremenske pogoje, plodnost zemlje in številne zakonodajalce, ki so skozi stoletja z zakoni krojili življenje na tem nekoč pustem kamnitem območju. Na rob časa je hišo potisnila modernizacija druge polovice 20. stoletja, vendar pa so mnogi kmalu začeli ponovno ceniti posamezne elemente kraške bivanjske kulture. Tako se v sodobni način življenja in bivanja kraškega človeka vračajo tisti elementi kraške hiše, ki so prepoznavni skozi stoletja.