Britanskega igralca, ki slovi po tem, da vlogo sprejme samo vsakih nekaj let (a se ji zato potem posveti z dušo in telesom - spomnimo se ga samo kot zakrknjenega naftnega mogotca Daniela Plainviewa v drami Tekla bo kri), je, ko je prebral scenarij za Nine, skrbelo predvsem lastno pomanjkanje pevskega talenta. A očitno je to, da je imel pred seboj hommage kultnemu italijanskemu režiserju Federicu Felliniju, prevesilo tehtnico.

"Kilavo je bilo, preklemansko kilavo," je svojo avdicijo pri Robu Marshallu za Reuters opisal Day-Lewis. "Rob je ocenil, da ima zadeva potencial, čeprav ne vem, kako je iz tega, kar je slišal, lahko potegnil tak zaključek."

Day-Lewis, obdan s celo četico slavnih soigralk, tako (zopet z močnim naglasom, tokrat italijanskim) igra arogantnega, vase zaverovanega režiserja Guida Continija, ki se le teden dni pred začetkom snemanja novega filma spopada s hudo ustvarjalno krizo. Navdih obupano išče pri ženskah, ki ga obkrožajo - ženi, ljubici, muzi in mami - obenem pa skuša preprečiti, da bi kaotična narava njegovega posla uničila tudi njegovo zasebno življenje. Gre seveda za priredbo avtobiografskega Fellinijevega filma Osem in pol, ki popisuje, kako se je po "osmih in pol" posnetih filmih znašel pred hudo kreativno blokado.

Kdaj ga bomo videli pri nas?
Film, katerega za januar napovedana slovenska premiera je iz neznanih razlogov izginila s Kolosejevega urnika, je v ZDA pohod po kinematografih začela ta konec tedna. Najbrž več kot odlična odskočna deska za film je pet nominacij za zlate globuse (tudi tista za najboljšo moško vlogo v komediji ali muzikalu), ki jih je pobral ta teden.

V enem najbolj pričakovanih filmov praznične sezone nastopa še cela plejada ženskih zvezd: štiri oskarjevke - Nicole Kidman, Judi Dench, Penelope Cruz in Marion Cotillard - poleg njih pa še Kate Hudson in celo pevka Fergie. No, za razliko od svojih ženskih spremljevalk se je Day-Lewis uspel v filmu izogniti večini plesa - petje pa je vsem povzročalo vsaj manjše preglavice. "Vse so nas pestili podobni dvomi. Z izjemo Fergie nismo niti spodobni amaterski, kaj šele poklicni pevci in strah nas je bilo, ali bomo dovolj dobri."

Dolga Fellinijeva senca
52-letni igralec pravi, da že dolgo čuti "posebno vez" s Fellinijem, kar je pomenilo, da se je moral prisiliti, da je "pozabil", da snemajo adaptacijo filma po njegovem enega največjih režiserjev vseh časov. "Če pustiš, da te njegova senca ustrahuje, ne moreš stopiti iz nje. Naloge se ne bi mogli lotiti - vsaj jaz ne - če bi imel pred očmi, da smo nekako povezani z Osem in pol. V popolnem zanikanju sem bil."

Pri predelavi scenarija je sodeloval tudi režiser Anthony Minghella (Angleški pacient), ki je kmalu zatem lani nenadno umrl. Večino dela je vseeno opravil Marshall, režiser leta 2002 z oskarjem nagrajenega muzikala Chicago.

"Čuden", a genijalen
"Zavedali smo se, da smo del nečesa velikega, in vse nas je bilo strah," vzdušje med šesttedenskimi pripravami na snemanje opisuje Marshall. "Opora, ki so jo nudili drug drugemu, je bila neverjetna." Igralke se strinjajo, da je bila najbolj navdihujoča Day-Lewisova predanost vlogi. "Njegova koncentracija je neprenehno osredotočena na naslednjo nalogo pred njim," se spominja Lorenova, edina Italijanka v filmu, katerega dogajanje je postavljeno v Italijo. "Navdajata te s strahom, ker je včasih nedostopen, obenem pa je ves čas ob tebi. Zelo čuden je - in nadvse ga imam rada."

Seveda pa se skoraj vsak igralec, celo Daniel Day-Lewis, lahko identificira z likom, ki se sprašuje, ali mu je navdiha dokončno zmanjkalo. "Ne delam zelo pogosto, zato sem sposoben v vsako vlogo vložiti enako mero energije in napora. Ampak prepričan sem, da bi se, če bi se loteval projektov, do katerih ne bi čutil pravega "apetita", kmalu znašel v enakem položaju kot Guido na začetku filma." Na koncu ga je minil celo strah pred petjem: "Če znam peti? Konec koncev lahko vsakdo odpoje pesem. Gre za to, ali si sposoben najti tisto nenavadno, nevidno mejo med govorjenjem in petjem."