From the Sky Down ni, kot bi morda kdo sklepal, dokumentacija njihove počasi iztekajoče se turneje 360°, ampak zgodba nastanka prelomne zgoščenke Achtung Baby.

S premiero filma From the Sky Down, ki ga je režiral Davis Guggenheim (skoraj vsi smo najbrž videli njegovo Neprijetno resnico, morda pa tudi Waiting for Superman), bo festival v svoje 36. leto stopil 8. septembra. Novi dokumentarec o morda največji še delujoči skupini na svetu je Guggenheim sestavil iz arhivskih posnetkov z njihovih snemanj v slavnem berlinskem studiu Hansa ter iz popolnoma novih intervjujev s člani benda in drugimi ključnimi figurami tistega obdobja.

Letos mineva okroglih dvajset let od izida v marsikaterem pogledu za zvok U2 revolucionarnega albuma Achtung Baby. Jubilej bo skupina proti koncu leta zaznamovala z izdajo razširjene različice albuma, sicer pa so v zadnjem delu pričujoče turneje tudi na seznam predvajanja začeli dodajati več pesmi z albumov Achtung Baby in Zooropa, ki sta oba sad istih napornih snemanj v Berlinu (nedavni koncert v New Jerseyju se je na primer začel kar s štiridelno serijo tega materiala: Even Better Than the Real Thing, The Fly, Mysterious Ways in Until the End of the World, pozneje pa so sledili še Stay (Faraway, So Close!), One in Zooropa).

"U2 so se uspeli upreti gravitacijskim težnjam v smer uničenja; uspeli so preživeti in uspevati. Ta film si zastavlja vprašanje, zakaj," je o svojem filmu povedal Guggenheim.

Težavna geneza albuma Achtung Baby je bila sicer že večkrat popisana. Po izidu predhodne zgoščenke Rattle & Hum, ki je bil komercialno sicer uspešen, kritiško pa precej manj (njihovo raziskovanje ameriškega glasbenega izročila in črnske glasbe so začeli opisovati kot "zablojeno in bombastično" ter "pretenciozno"), so se U2 kreativno počutili v slepi ulici in izžete. Po pomoč pri iskanju sodobnejšega zvoka so se obrnili na producenta Daniela Lanoisa in Briana Ena (še posebej zadnji je pozneje komentiral, da je bila njegova naloga to, da "je prišel in črtal vse, kar je zvenelo preveč kot U2").

Berlin - središče evropskega utripa
Na podlagi prepričanja, da "je udomačitev sovražnica rokenrola", so se U2 sklenili odstraniti od svojih družin in znanega okolja; za lokacijo prerojenja so si izbrali središče "nove Evrope", Berlin - natančneje, studio Hansa, kjer sta med drugimi pred njimi snemala že David Bowie in Iggy Pop.

Najbližje, kar so kdaj prišli razhodu
Snemanja v nekdanji SS-ovski plesni dvorani so sprva potekala vse prej kot gladko: medtem ko je polovica benda (The Edge in Bono) razmišljala bolj v smeri takrat aktualne elektronike tipa Einstürzende Neubauten in Nine Inch Nails, je bobnar Larry Mullen navdih iskal pri Jimiju Hendrixu, obenem pa se je zaradi plesnih ritmov in remiksov pogosto počutil spregledanega; tudi Adam Clayton se je hotel vrniti k smernicam, ki so jih začrtali z The Joshua Tree. Skupina je bila, preden je ugledala luč na koncu pregovornega tunela, večkrat tik pred tem, da se razide. "Ta album je bilo hudičevo težko posneti - ampak vseeno lažje kot bi bila alternativa. Če ne bi ustvarili nečesa, nad čemer smo bili navdušeni, kar nas je obenem navdajalo s strahom in se zoperstavljalo vsemu, kar smo predstavljali, potem ne bi bilo nobenega razloga, da bi nadaljevali ... Če ne bi bil izjemen album po naših merilih, bi bil obstoj benda ogrožen," je pozneje povedal Clayton.

V Kanado prav tako potujejo ...
V Torontu bo med drugim svetovno premiero doživel še en glasbeni dokumentarec (Pearl Jam - Twenty v režiji Camerona Crowa), pa tudi novi film Rolanda Emmericha, Anonymous. Emmerich, sicer eden izmed najbolj tipično hollywoodskih režiserjev, je film z Rhysom Ifansom in Vanesso Redgrave posnel v studiu Babelsberg v Potsdamu.

George Clooney bo v Torontu predstavil svojo politično srhljivko The Ides of March, ki bo predtem svetovno premiero doživela v Benetkah. Na osemdnevnem festivalu v Torontu bo sicer svetovno premiero doživelo 31 filmov, med njimi novi filmi Brucea Beresforda, Luca Bessona, Francisa Forda Coppole in Marca Fosterja. Brada Pitta bo prvič mogoče videti na velikem platnu v filmu o bejzbolu, Moneyball.

Lani je na torontskem festivalu nagrado občinstva prejel film Kraljev govor Toma Hooperja. Film o jecljavem britanskem kralju Juriju VI. v času druge svetovne vojne je pozneje seveda dobil tudi oskarja za najboljši film. Nagrada na torontskem festivalu velja za enega prvih pomembnejših pokazateljev za prihodnjo podelitev oskarjev.