Na Poljskem rojeni režiser Roman Polanski se je iz Amerike na skrivaj preselil v Francijo leta 1978, potem ko je v ZDA priznal krivdo za posilstvo 13-letnega dekleta. Od takrat ima ameriški pravosodni sistem za njim razpisano tiralico, Polanski pa kljub številnim zahtevkom za izročitev ostaja na prostosti.
Njegov najnovejši film, zgodovinska drama Obtožujem!, je resnična zgodba o antisemitskem pregonu judovskega vojaškega častnika Alfreda Dreyfusa, ki je bil v 19. stoletju po krivem obtožen vohunstva. Celovečerec namerno snubi iskanje nekakšnih domnevnih vzporednic med pregonom Polanskega in t. i. "primerom Dreyfus", formativnim trenutkom v politični in literarni zgodovini Francije. Nekaj takega je režiser na lanskem beneškem festivalu tudi izjavil in s tem razburil velik del javnosti.
Film je trenutno nominiran za 12 nagrad cezar, tudi za najboljši film in najboljšo režijo. Cezarji so najvišja francoska filmska priznanja.
Ne gre samo za štirideset let stare obtožbe
Tik preden je šel film novembra lani v redno francosko distribucijo, je francoska fotografinja Valentine Monnier režiserja javno obtožila, da jo je posilil, ko je bila stara osemnajst let. Pravi, da ji je v švicarskem smučarskem letovišču Gstaad poskušal podtakniti tableto, nato pa jo je pretepel in posilil.
Nova obtožba na račun Polanskega je sprožila močno nasprotovanje filmu: distributer je močno okrnil promocijo, nekatere projekcije pa je bilo treba tudi odpovedati, ker so protestnice zasedle ali pa zablokirale kinodvorane. Film se je v francoskih kinematografih kljub temu dobro odrezal: s prodajo vstopnic je zaslužil milijon in pol evrov.
Kampanja Osez Le Féminisme zdaj opozarja, da je poplava nominacij za Polanskega pokazala predvsem to, kako zelo malo posluha je v Franciji za gibanje #MeToo. Aktivistke so prepričane, da je vsa hvala za Polanskega enaka "utišanju žrtev".
Na tej točki je treba omeniti, da to sploh ni edina afera letošnjih cezarjev: Adèle Haenel, ki je nominirana za cezarja za svojo vlogo v drami Portret mladenke v ognju, je razkrila, da jo je pri 12 letih nadlegoval francoski režiser Christophe Ruggia. Obtožbe sicer zanika, a preiskava proti njemu še poteka.
Osez Le Féminisme v luči vseh teh zgodb tvita: "Se res nismo naučili ničesar od #MeToo? V ZDA Harveyju Weinsteinu grozi življenje za zapahi, v Franciji pa cezarji v zvezde kujejo zlorabljevalca otrok in posiljevalca na begu."
Predsednik Francoske filmske akademije Alain Terzian na te kritike ne polaga pretirane teže – argumentira, da inštitucija "ne bi smela zavzemati moralnih stališč" v povezavi s podeljevanjem nagrad.
86-letni Roman Polanski obtožbe Valentine Monnier kategorično zanika; za revijo Paris Match je izjavil: "Seveda se tega ne spominjam, ker je izmišljeno." Za nemilost, v kateri je že desetletja, krivi tudi Harveyja Weinsteina, češ da ga je hotel hollywoodski mogul diskreditirati kot "posiljevalca otrok" in mu tako preprečiti zmago na oskarjih s Pianistom leta 2003.
Obtožujem! ni nominiran za nobenega oskarja, francoski kandidat za mednarodnega oskarja pa je Nesrečniki režiserja Ladyja Lyja, ki se je dejansko tudi prebil med pet nominirancev. No, drama o policijskem nasilju je prav tako močan favorit na cezarjih – nominiran je v 11 kategorijah, torej le v eni manj kot Obtožujem!
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje