Če bodo Američani še letos v TV-filmu Game Change lahko videli Julianne Moore kot Sarah Palin, se Nick Broomfield ne bo "skrival" za fikcijo. Britanski The Independent poroča, da je film menda že skoraj končan, kar bi lahko nekdanji aljaški guvernerki otežilo ponoven poskus naskoka na belo hišo.

Režiser, ki je znan po vztrajnem zasledovanju po navadi do njega sovražno naravnanih portretirancev, naj bi se dokopal do pogovora s staršem Palinove in do izjav njenih nekdanjih sodelavcev pred kamero. Los Angeles Times piše, da film Palinove ne bo obravnaval kot " prijetne zakladnice tipičnih 'joj, šmentana' modrosti, kakor se sama rada predstavlja, ampak kot brezobzirno političarko, ki pomendra svoje nasprotnike in je zdaj dejansko potencialna predsedniška kandidatka."

Vse je v izbiri trenutka
Film bodo ameriški distributerji in redni nabor festivalov videli še letos, na redni ameriški spored pa bo verjetno prišel šele naslednje leto, nekje v odštevanju do preliminarnih predsedniških volitev.

Ker je bila Amy pretrd oreh
Broomfield si je izbral nekdanjo republikansko podpredsedniško kandidatko, potem ko je moral zaradi "težav z dostopom do informacij" obupati nad filmom o Amy Winehouse. To seveda ne pomeni, da je šlo pri Palinovi vse kot po maslu. "Iz njenega evangelija narediti nekaj zanimivega in razumljivega ni bilo lahko. Vse, kar moraš narediti, je, da zgodbo poveš tako preprosto, kot se le da, sestaviti kohezivno celoto, ki bo ljudi zabavala."

Če Palinova ob gledanju dokumentarca že ne bo uživala, bo lahko uteho iskala vsaj v zavesti, da je v eminentni družbi svoje politične vzornice: sodelovanju z Broomfieldom se je pred njo leta 1994 izogibala že Margaret Thatcher. Ker ni mogel govoriti z železno lady osebno, je Broomfield v filmu Tracking Down Maggie pač dokumentiral svoje komične poskuse, da bi se nepovabljen vsilil na nastope v okviru njene ameriške literarne turneje (na neki točki, ko je poskušal Thatcherjevo pričakati v zasedi pri frizerju, je celo sprožil preplah v varnostni službi).

Pa še tretji film ...
Sicer pa bo Sarah Palin predmet še enega, najbrž prijazneje umerjenega dokumentarca. Film The Undefeated režiserja Stephena Bannona na spored v ZDA prihaja naslednji mesec. Tudi tukaj Palinova ne stopi pred kamero, je pa menda spodbujala svoje prijatelje, naj z Bannonom sodelujejo; nobeden od njih z ničemer ne skuša ovreči namigovanj, da bo Palinova kandidirala za predsednico.

In čeprav je pred Broomfieldom precejšen izziv, portretiranko predstaviti na svež način (o nekdanji guvernerki je bilo v medijih povedanega že ogromno), pa so politični dokumentarci v zadnjem času zelo plodna tla za avtorje dokumentarcev, še posebej če se jim uspe dokopati do "notranjih krogov" obravnavanega veljaka.

Broomfield je s svojim pristopom, da v ospredje filma postavi samega sebe, vplival na vse od Morgana Spurlocka do Louisa Therouxa in seveda Michaela Moora. V preteklosti je na primer portretiral Aileen Wuornos, ki je za umor sedmih moških dobila smrtno kazen (za film Aileen: Life and Death of a Serial Killer (2003) je Wuornosova dala intervju le en dan pred smrtjo, v njem je med drugim opisala, kako so jo v zaporu mučili.
Pred tem je režiser že leta 1992 v filmu The Selling of a Serial Killer zagovarjal tezo, da obtoženka ni bila deležna poštenega sojenja in da jo je ameriški sodni sistem izkoristil.) V filmu The Leader, His Driver and the Driver's Wife (1991) je dokumentiral svoje poskuse priti v stik z borcem za reinstitucijo apartheida Eugènom Terre'Blanchom, v Kurt & Courtney (1998) pa neuspešno išče zaroto za smrtjo Kurta Cobaina. V umazano podvozje glasbene industrije se je spustil še s filmom Biggie & Tupac (2002), v katerem je seveda pretresal umora raperjev The Notorious B.I.G.-a in Tupaca Shakurja.