V času, ko digitalna kinematografija dokončno izrinja klasično, bodo kinotečniki jubilej praznovali s Festivalom 35-mm filma, torej s projekcijami filmov "tako, kot so jih gledali včasih, in kot je bilo mišljeno, da se jih gleda". (Mimogrede, letošnja sezona filmskih obletnic se šele dobro začenja: jeseni bomo praznovali tako 90 let Kinodvora kot tudi 45 let Slovenskega filmskega arhiva in decembra še stoletnico režiserja Františka Čapa.)

Filmska zgodovina ni nikoli do konca napisana
Festival 35-mm filma bo postregel s 37 - samo na prvi pogled eklektično nabranimi - za Slovensko Kinoteko pomenljivimi ali prelomnimi filmi z letnicami nastanka od 1902 pa vse do 2012, s čimer so skušali ponazoriti, da novi filmi na kinotečno platno sodijo prav toliko kot starejši: "Poudariti želimo, da je film vendarle mlada umetnost, mlad medij in da se filmska zgodovina zaključuje vsak dan znova," je komentiral programski vodja Slovenske kinoteke Jurij Meden.

Program festivala sicer po njegovem mnenju "na velikopotezen, pester način predstavlja enega izmed neštetih mogočih sprehodov skozi mnoštvo filmskih zgodovin". Zgoraj omenjeni film z najmlajšo letnico je Perverznežev vodik po ideologiji nadaljevanje Perverzneževega vodnika po filmu Sophie Fiennes, ki ga bodo, ironično, predvajali z videa, in ne s 35-milimetrskega traku; festivala se bo - po projekciji filma Strella v režiji Panosa H. Koutrasa - s predavanjem udeležil tudi Slavoj Žižek osebno.

Dvorano, v kateri danes deluje Slovenska kinoteka, so leta 1963 odprli pod imenom Dvorana Jugoslovanske kinoteke v Ljubljani. Odprtje je, kot že rečeno, zaznamovala projekcija omnibusa Pozno ponoči iz leta 1945; do danes ni povsem jasno, kaj natančno je vzrok za izbiro prav tega in ne katerega drugega filma.

Osamosvojitev z Eraserheadom
Potem ko je Jugoslovanska kinoteka leta 1977 prešla pod okrilje Srbije, je iz ustanove prišla pobuda, da bi se dvorana v Ljubljani osamosvojila; prvi film, ki so ga po tem razhodu predvajali, je bil kultni Lynchev Eraserhead, ki se je zato prav tako znašel na programu štiridnevnega festivala.

Tako je leta 1981 Kinoteka prešla pod okrilje Ljubljanskih kinematografov in je uvodoma dobro delovala. Pod vodstvom Melite Novljan (1986-1989) pa so se zadeve zaostrile, med drugim je dvorana delovala z izgubo. Leta 1990 je Silvan Furlan podal predlog, da bi dvorano priključili Slovenskemu gledališkemu in filmskemu muzeju, kar se je zgodilo leta 1993. Furlan je prevzel vodstvo ustanove, ki je pod imenom Slovenska kinoteka začela delovati 1. avgusta 1996.

Med filmi, ki bodo 28. junija uvedli praznovanje 50-letnice kinotečnega prikazovanja v Ljubljani, bo med drugim tudi restavrirana, tonirana različica filma Lutka nemško-ameriškega režiserja Ernsta Lubitscha, ki jo bo v živo spremljal harfist.

Zadeva Lubitsch: Končno zbornik o pozabljenem velikanu
Pri Kinoteki so namreč v sodelovanju z Društvom za teoretsko psihoanalizo pred kratkim izdali knjigo Zadeva Lubitsch, zbornik besedil, ki so bila lani predstavljena v sklopu kinotečne Jesenske filmske šole. Pobudnik za to, da je bila šola posvečena Lubitschu, je bil filozof Mladen Dolar, velik oboževalec režiserja, ki po njegovih besedah "spada med največje filmske avtorje vseh časov, obenem pa je tudi ena najbolje varovanih skrivnosti". Zadeva Lubitsch spada, tako Dolar, ki je zanjo prispeval esej o komediji Biti ali ne biti, "med najboljše, kar je bilo o Lubitschu, ki ga danes v svetu marsikateri filmofil ne pozna niti po imenu, kdaj napisanega". Knjiga bo v kratkem prevedena v nemščino, potekajo tudi dogovori za angleški prevod.

Lubitsch je za Slovensko Kinoteko na neki način simboličen avtor tudi zato, ker ji je prav najdba njegovega filma Ko sem bil mrtev leta 1994 prinesla vpis v svetovne filmske arhive.

Klasike naše in vaše mladosti v Divači
Sicer pa kinoteka tudi letos pripravlja poletni program, ki bo med 5. julijem in 30. avgustom potekal v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači. Letošnji nabor prinaša sedem slovenskih mladinskih klasik in kratkih filmov z mladinsko tematiko, od Sreče na vrvici in Poletja v školjki pa do Ko zorijo jagode, Gremo mi po svoje in drugih.