Burden spada med nesporne ikone povojne performativne umetnosti in kot takšen med avtorje, ki jih težko spregledamo, če želimo razumeti temeljne procese, ki so preusmerjali tokove svetovne umetnosti. Njegovo delo predstavlja eksperimentalni dokumentarec Burden, ki ga bodo nocoj ob 20.00 predstavili v ljubljanskem Kinu Šiška.

Dokumentarec, ki ga podpisujeta režiserja Timothy Marrinan in Richard Dewey, v Ljubljani predstavlja zavod Aksioma, in sicer v sklopu svoje izobraževalne dejavnosti, s katero želi z umetniškimi filmi dokumentarnega značaja predstaviti ključne figure in projekte svetovne umetnosti.

Umetnik raziskovalec, daleč stran od žarometov umetniškega sveta
Legendarni multimedijski umetnik Chris Burden (1946–2015) se v svojem delu nikoli ni ujel v past repetitivnosti, ampak je kot pravi umetnik raziskovalec vedno premikal meje, iskal novosti, prehajal od performansa k TV-ugrabitvam, kiparstvu in instalaciji. Zaradi takega pristopa, s katerim se je postavljal nasproti uklanjanju potrebam in zakonom institucij in umetnostnega trga, se je sicer pogosto odmikal od vidnosti na umetniškem prizorišču, obenem pa prav zato postal ključna referenca za številne umetnike.

Svoje performanse je razumel kot skulpture, pri čemer je bilo njegovo lastno telo temeljni material, s katerim je ustvarjal. V poznih sedemdesetih letih se je umaknil od performansa in se preusmeril k skulpturam in instalacijam. S svojim delom je navdihnil številne umetnike, ki so se formirali tudi ob njegovih projektih, od Laurie Anderson do Davida Bowieja.

Dokumentarni film Burden osvetljuje umetnikovo delo z inovativnim prepletom še danes vplivnih videoposnetkov njegovih performansov iz sedemdesetih let, pa tudi zasebnih videov in zvočnih posnetkov, pogovori s prijatelji, sodelavci in razmišljanji kritikov. Marrinan in Dewey sta v film vključila tudi poznejše posnetke iz Burdnovega ateljeja, celoto pa zaokrožajo umetnikove lastne misli in razmišljanja.

Zapostavljeno prizorišče Los Angelesa
Dokumentarec ni le portret Burdna in njegovega opusa, temveč tudi zakulisja umetniškega življenja na losangeleškem prizorišču, ki je bilo v sedemdesetih letih, v primerjavi s središči v Evropi in New Yorkom, distancirano in na neki način marginalizirano.

Gre za prvi celovečerni dokumentarni film o življenju in delu tega pionirskega umetnika, ki je s svojimi performansi pretresal konvencionalni svet umetnosti in si v medijih prislužil vzdevek "Evel Knievel sveta umetnosti", česar se je poskušal večji del kariere otresti.