Osadne, koprodukcija Češke in Slovaške, je s črnim humorjem zaznamovan portret trka različnih kultur: protagonisti iz male slovaške vasice, ki počasi stagnira, se podajo na potovanje v srce EU-ja, Bruselj, kar sproži serijo duhovitih zapletov. Film je bil že nagrajen na festivalu v Karlovyih Varyih, zagrebške premiere pa se bo udeležil tudi režiser Marko Škop.

V osmih festivalskih dneh bodo hrvaški filmofili lahko videli kar 150 dokumentarcev, ki bodo za lažjo orientacijo razdeljeni na štiri kategorije: Glazbeni globus, Kontroverzni dox, Happy dox in Stanje stvari. Spremljevalni program med drugim obsega pregled sodobnega nemškega dokumentarnega filma po izboru direktorja leipziškega festivala Claasa Danielsena ter retrospektivo opusa Igorja Stoimenova.

Slovenske barve brani "Šentilj"
Treba je povedati, da bodo v tekmovalnem programu festivala (v ponedeljek, sredo in četrtek) predvajali tudi slovenski film. Dokumentarec Šentilj-Spielfeld, mejni prehod, ki ga ni več scenaristov Primoža Ledineka in Matjaža Ivanišina (zadnji je film tudi režiral) govori o mestu, ki je vse do decembra 2007 oziroma do odprave schengenske meje med Slovenijo in Avstrijo predstavljal pomemben prehod med tako imenovanim Vzhodom in Evropsko unijo. Šentilj je imel sicer pomembno vlogo že mnogo let pred ustanovitvijo EU-ja: kar 88 let je namreč ločeval sosede in prečkale so ga množice, ki so na Zahodu iskale boljši svet in predvsem udobnejše življenje. Šentilj-Spielfeld, ki je na lanskem festivalu DokMa dobil nagrado za najboljši srednjemetražni film v nacionalni kategoriji, je tako "dokumentarec o kraju, ki ga je Evropska unija 'oropala' bistva njegove eksistence in ki mora v novem svetu brez mej na novo poiskati svojo identiteto".

Za glavno festivalsko nagrado, veliki pečat, se bo vsega skupaj potegovalo 65 filmov (ki so razdeljeni na mednarodno in regionalno sekcijo). Odločitev o zmagovalcu v mednarodni polovici je v rokah arabsko-izraelske režiserke, scenaristke in producentke ter lanske dobitnice glavne nagrade (Lady Kul El Arab) Ibtisam Salh Mara’ane. Pomagala ji bosta hrvaški profesor filmske režije Branko Ivanda in filmski kritik Janko Heidl. Regijsko žirijo sestavljajo srbski režiser Dragan Nikolić (Kavijar konekšn), direktor festivala v Leipzigu Claas Danielsen in domači režiser Goran Dević. Na koncu je tu še žirija, ki jo sestavljajo študenti zagrebške Akademije dramske umetnosti in ki bo izbrala najboljšega režiserja, mlajšega od 30 let.

Vse poti vodijo v Zagreb
Festival bo obiskala tudi cela vrsta ustvarjalcev predstavljenih filmov. Iz Danske prihaja Birgitte Stærmose, avtorica filma Ønskebørn (Brez ljubezni), ki prikazuje vsakdan kosovskih otrok, ki skušajo preživeti s prodajanjem cigaret na ulici. Francoza Claudine Bories in Patrice Chagnard bosta predstavila Prišleke (Les Arrivants), film o valovih priseljencev, ki vsak dan pripotujejo v Pariz, Iranec Hassan Khademi pa Teheranski rap (Rapping In Tehran), ki odpira za iran kontroverzno temo hip-hopa, ki ga je tamkajšnja mladina privzela kot nekakšen upor proti opresivnemu sistemu. Med gosti festivala gre omeniti še Američana Amija Horowitza in njegov U.N. me, ki se sprašuje o namenu in koristi organizacije Združenih narodov.