V Društvu slovenskih režiserjev med drugim navajajo, da si je neki slovenski film letos v kinematografih ogledalo 205.000 gledalcev, najmanj toliko gledalcev pa ga bo videlo na televizijskem zaslonu. Foto: Kolosej
V Društvu slovenskih režiserjev med drugim navajajo, da si je neki slovenski film letos v kinematografih ogledalo 205.000 gledalcev, najmanj toliko gledalcev pa ga bo videlo na televizijskem zaslonu. Foto: Kolosej
Filmski projektor
Slovenski kulturi vladajoča politika, kot opozarjajo, namenja le skromna dva odstotka, od katerih je filmu namenjenih le štiri odstotke, kar je manj kot promil celotnega državnega proračuna. Foto: MMC RTV SLO

Potem ko je predlog rebalansa, po katerem bi proračun ministrstva za kulturo znižali za 38 milijonov evrov, na noge dvignil že vrsto kulturnikov, se protestom pridružujejo tudi slovenski režiserji. Kot pišejo, je na zahtevo za 18-odstotno znižanje proračuna ministrstva za kulturo, "ministrica v odhajanju napovedala 10 ostrih rezov", od katerih eden "amputira slovenski film" in mu, kot navajajo, vzame vse.
Slovenski kulturi vladajoča politika, kot opozarjajo, namenja le skromna dva odstotka, od katerih je filmu namenjenih le štiri odstotke, kar je manj kot promil celotnega državnega proračuna.
Slovenski filmski ustvarjalci smo idealna žrtev tatinske politike
V Društvu slovenskih režiserjev se sprašujejo tudi o razlogih za tako drastično krčenje sredstev. Je razlog, da "politika ne mara slovenskega filma". Neki slovenski film si je letos v kinematografih ogledalo 205.000 gledalcev, najmanj toliko volivcev pa si ga bo ogledalo na televizijskem zaslonu, še dodajajo.
Ocenjujejo, da je mogoče, da politika zgolj oportunistično jemlje tam, kjer je lažje vzeti, kjer ni sindikalnih stražarjev in močnih političnih botrov. "Slovenski filmski ustvarjalci smo vsi svobodnjaki, nihče ni zaposlen, nihče ni ugnezden v noben plačni razred, nikogar ne varuje kolektivna pogodba, zato smo idealna žrtev tatinske politik," pišejo.
Možnost je tudi, še razmišljajo, da je politika v vsej svoji proračunsko-referendumski paniki pozabila izračunati, koliko katera izmed umetnosti prinese v domači proračun.
"Kinematografi, snemanja z dvojno obdavčitvijo potnih stroškov in stroškov bivanja, naročnine na kabelsko in spletno televizijo, reklamni oglasi. Povsod davki, od katerih ne bo osnovni dejavnosti in ustvarjalnosti, na kateri ta industrija temelji, povrnjen niti kovanec," navajajo.
Smo v dvajsetih letih samostojnosti uspeli izgubiti vse?
Morda pa so prišli časi, še dodajajo kot četrti mogoči razlog, ko politika bolj potrebuje vojsko in policijo kot kulturo. Če je tako, "smo v teh dvajsetih letih samostojnosti izgubili vse, predvsem pa zdravo in moderno državo, ki smo si jo tako želeli". "Jemati. Nič dati. /.../ Nikakor in nikoli ne bomo pozabili imen tistih, ki ukinjate slovenski film. Zgodovinski spomin vam pripada," so še zapisali.