Kontroverzni režiser se vrača na kraj zločina, Cannes, kjer je leta 2004 dobil zlato palmo za protibuševsko polemični dokumentarec Fahrenheit 9/11. Letos ima drugačne skrbi: v dokumentarcu Sicko se sprašuje, zakaj 50 milijonov Američanov nima zdravstvenega zavarovanja, tisti, ki ga imajo, pa se ob kakršnih koli težavah znajdejo na robu finančnega poloma. Ameriško zdravstvo v nekem trenutku celo eksplicitno primerja s tistim v Guantanamu - in sklene, da imajo zaporniki na kubanskem otoku precej boljšo zdravstveno oskrbo kot povprečen Američan.

Klic k človečnosti
Seveda Moore težavo vidi širše: Sicko je portret države, v kateri vlado bolj kot dobrobit posameznika skrbijo interesi velikih koncernov. "Vedno skušam z nečim konkretnim prikazati večjo idejo, in tukaj sem skušal vprašati, kdo smo Američani kot narod," je na tiskovni konferenci v Cannesu povedal Moore. "Kam smo izgubili dušo?" Po premierni projekciji je publika film, ki v ameriške kinematografe prihaja 29. junija, nagradila s stoječimi ovacijami.

Črno-bela slika problematike?
Kritike filma Sicko moti predvsem to, da naj bi Moore zdravstveni sistem nekaterih drugih držav (na primer Velike Britanije, Francije, Kanade in Kube) predstavil idealizirano, da bi tako bolj očrnil ameriškega. "Vem, da so tudi v vašem sistemu napake, ampak teh ne morem popravljati jaz, morate jih popraviti sami," je zavrnil očitek kanadskega novinarja.

Na kateri prst ste bolj navezani?
Za konec še kratka anekdota iz filma: Moore pripoveduje o možaku, ki si je med delom po nesreči odrezal konici kazalca in prstanca leve roke. V bolnici so ga obvestili, da mu lahko prstanec nazaj prišijejo za 12 tisoč dolarjev, kazalec pa za 60 tisoč dolarjev. "Romantik, kakršen je, je Rick izbral prstanec," s suhim cinizmom konča pripovedovalčev glas.