Eric Roth je scenarij za film, ki je ta mesec dobil skoraj rekordnih trinajst nominacij za oskarje (na vrhu ostajata filma Titanik in Vse o Evi, vsak s štirinajstimi nominacijami), napisal po ohlapni predlogi kratke zgodbe F. Scotta Fizgeralda iz leta 1921, izpričan pa je tudi vpliv na samega "Velikega Gatsbyja": navdahnil naj bi ga citat Marka Twaina, po katerem bi bilo "življenje neskončno srečnejše, če bi se le lahko rodili stari 80 let in se postopoma približevali 18".

Je bil Benjamin nekoč ... Artur?
Adriana Pichini, pisarniška delavka iz Rima, tej plemeniti etimologiji oporeka: trdi namreč, da je film očitno nastal po kratki zgodbi Il ritorno di Arthur all'innocenza (Arturjeva vrnitev v nedolžnost), ki jo je sama napisala pred petnajstimi leti. Za zgodbo si je dejansko priskrbela ustrezne avtorske pravice in jo poslala več ameriškim založnikom, a je ni nikoli nihče objavil. Njen odvetnik Gianni Massaro je zdaj vložil primer na sodišču; sodnik bo prebral zgodbo, si ogledal film in nato odločil, ali je med obema dovolj podobnosti, da bi bilo treba sprožiti raziskavo.

Kakšen denar, gre za načela ...
Massaro, znana figura v italijanski filmski industriji in nekdanji predsednik italijanske avdiovizualne zveze (ANICA), je v izjavi za medije poudaril, da ni rečeno, da bo njegova stranka od Davida Fincherja, Erica Rotha in producentov zahtevala odškodnino. "Za zdaj je to stvar načel; nadaljnje poteze bodo odvisne od sodnikove odločitve." Ni čisto jasno, kakšno jurisdikcijo ima italijansko sodišče sploh lahko v takem primeru, je pa Massaro opozoril, da imata oba studia, ki sta sodelovala pri nastanku filma, Paramount Pictures in Warner Bros. Pictures, podružnici tudi v Italiji.

Ljubezen in sreča ne poznata starosti
Film, ki v slovenske kinematografe prihaja 19. februarja, raziskuje plati človeškega življenja, ki niso odvisne od časa ali starosti – radosti življenja in ljubezni ter bolečino izgube. "Z Davidom sva želela, da bi bila to zgodba slehernika," pravi Roth, ki je med pisanjem scenarija izgubil oba starša. "Kar je v tem filmu nenavadnega, je hkrati tudi povsem običajno." No, nenavadnega je, kot zdaj najbrž že veste, kar nekaj: Brad Pitt igra možaka, ki - tako kot vsi drugi smrtniki - ne more ustaviti odtekanja časa. S to razliko, da zanj odteka v drugo smer: rodi se kot zgrbančen majhen starček; ko odrašča, se izkaže, da je vsako leto videti mlajši. To mu seveda ponudi čisto drugačen odnos in razumevanje sveta okrog sebe, v katerem edino oprijemljivo stvar najde v svoji ljubezni do Daisy (Cate Blanchett), s katero seveda živita v "obratni smeri". Ena izmed osi zgodbe je sovpadanje in oddaljevanje njunih življenj, spreminjanje njunega odnosa med odraščanjem ter vse izgubljene in najdene priložnosti tam vmes.

A. J.