Med postnim mesecem ramazanom se v arabskem svetu ponavadi vsa družina zvečer zbere ob polni mizi. Ta starodavna navada pa je bila vzrok za novejšega: ramazansko telenovelo. Arabske televizijske postaje v tem času program natrpajo z limonadami, ki naj bi pred zaslone privabile vso družino.

Po celem Bližnjem Vzhodu se ljudje iz mošej v zadnjem mesecu zgrinjajo na domove in v kavarne, kjer predvajajo sirijsko serijo Bab el-Hara (Sosedov vrt). Še ko je prejšnji teden televizija predvajala nagovor vodje skrajnega libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, šejka Hasana Nasralaha, je veliko njihovih privržencev raje vključilo virtualno resničnost. Bab el-Hara je nesporna uspešnica leta (brez težav je zasenčila konkurenčno serijo Kralj Faruk, zgodbo o življenju egiptovskega monarha v prejšnjem stoletju) - gledajo jo tako v obubožani Gazi kot tudi v razkošnih palačah v perzijskem zalivu.

Romantični boj za domovino
Zgodba je postavljena v Damask med obema svetovnima vojnama, ko so v Siriji vladali Francozi in so ljudje sanjali o samostojnosti. Protagonisti so, temu obdobju primerno, oblečeni v vrečaste hlače in 'opremljeni' s košatimi brki. Sirske lepotice spletkarijo in lovijo može, a se, če je treba, vedno pokorijo volji svojih očetov in bratov. Nad vsemi razprtijami in spravami pa bedi francoski vohun, preoblečen v revnega slepca.

Nostalgija za starimi časi
Režiser Sosedovega vrta Bassam al-Malla pravi, da je skušal ustvariti ozračje nostalgije za svetom, "kjer vladajo vrednote, ponos, galantnost ... in revolucionarni duh." Formula je bila tako uspešna, da se letos ogromno ljudi namesto k dolgotrajni večerni molitvi napoti pred ekran. Kljub temu se to mnogim verskim veljakom ne zdi pretirana tragedija, ker se jim zdi serija "dober zgled ženskam, ki naj bodo skromne in ubogljive."

Serija se je ta teden iztekla, a so producenti za naslednje leto že napovedali nadaljevanje.