Za širše področje avdiovizualne dejavnosti pa naj bi bil ključen dober sistem financiranja.

Na ministrstvu za kulturo je potekala javna razprava o delu osnutka Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017, ki se dotika filma in avdiovizualne dejavnosti. Osrednja tema razprave je bila, kako bo deloval sistem financiranja na področju filma, med drugim pa so se dotaknili tudi pomena izobraževanja na področju filma.

Minister za kulturo Uroš Grilc je v uvodu poudaril, da je razprava namenjena iskanju konkretnih rešitev na avdiovizualnem področju in konkretnega dogovora o tem, kako bo v prihodnje deloval sistem financiranja na področju filma.

Grilc je dodal, da je že v pripravi tudi nov zakon o Slovenskem filmskem centru (SFC), v katerem bi bili načini financiranja filmske dejavnosti jasno opredeljeni, določal bi poslanstvo SFC-ja in njegovo upravljanje, med drugim pa bi iz njega črtali določbo zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJIF), ki omejuje zaposlovanje na centru. SFC naj bi prav tako oblikoval srednjeročno strategijo za razvoj filmskega področja. Predlog novega zakona naj bi v prihodnjem mesecu dali v javno razpravo.

Višji odstotek RTV-prispevka za film?
Med predlogi, kako povečati sredstva, ki bi jih vložili v neodvisno filmsko produkcijo, je omenjeno zvišanje odstotka priliva iz prispevka za programe in storitve RTV Slovenija z zdajšnjih dveh na štiri odstotke. Generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli se s tem ne strinja, saj bi to pomenilo, da bi morali dodatna dva odstotka za neodvisno produkcijo odvzeti kateremu izmed programov RTV Slovenija. Filli meni, da je prispevek RTV Slovenija že zdaj dovolj visok, če pa ga želijo na ministrstvu povišati, naj ga pridobijo iz dodatnih virov.

Grilc je odvrnil, da podvojitev odstotka prispevka RTV Slovenija ne bi smela "zelo dramatično poseči v program RTV Slovenija", saj bi nove kakovostne vsebine pridobila tudi televizija.

Filmi kot izdelki na trgu
Režiser Martin Srebotnjak je opozoril, da osnutek NPK-ja sicer predlaga, kakšne filme naj bi v Sloveniji v prihodnje snemali, omejitve pa se vedno pojavljajo prav pri financiranju, režiser Milan Ljubić pa je med drugim opazil, da so izrazi "izvoz, prodaja, plasma" v dokumentih, ki se dotikajo slovenske filmske produkcije, "nekaj strašno grešnega".

Marjana Štalekar, predsednica združenja Art kino mreža Slovenije, je opozorila na predlog, da bi dodatna sredstva za filmsko produkcijo pridobivali iz prodaje kinovstopnic. Ta je razburil člane Art kino mreže, saj v dobi digitalizacije prikazovalci že zdaj v filmsko blagajno prispevajo veliko, podobno kot distributerji. Napovedala je, da bodo v kratkem oboji, skupaj s člani Filmske iniciative, ustanovili strokovno skupino, ki bo izdelala model, iz katerega bo razvidno, koliko kdo prispeva v filmsko produkcijo in koliko od nje prejme.

Grilc verjame, da ima slovenski film bistveno večji potencial gledanosti, kot ga dosega. Ključ za to, da bi ta potencial bolje izkoristili, režiser Klemen Dvornik vidi v izobraževanju. Zgrožen je nad tem, da v šolah ob likovni in glasbeni vzgoji nimajo izobraževalnega programa za film - najbolj prisotno kulturo 21. stoletja. Petra Slatinšek, ki v Kinodvoru vodi program kulturne vzgoje, je ob tem dodala, da so kot dopolnitev NPK-ja predlagali, da se v prihodnje začrta tudi nacionalni program na področju filmske vzgoje.

Nekdanji direktor Filmskega sklada Igor Kadunc je opozoril, da ima osnutek dve veliki pomanjkljivosti - ne vključuje ocene finančnih posledic in nima posebnega poglavja, posvečenega RTV Slovenija. Direktor VPK-ja Andrej Kregar pa meni, da so nekateri v osnutku zastavljeni cilji - čeprav je iz njega razbrati dobronamernost - nerealni.