Uvodne besede je bilo mogoče slišati v zahvalnem govoru režiserke Hanne A. W. Slak ob dveh lovorikah na 33. mednarodnem filmskem festivalu v Varšavi. Njen film Rudar, ki je nastal v koprodukciji RTV Slovenija, je bil deležen posebne omembe ekumenske žirije in posebne omembe žirije v mednarodnem tekmovalnem programu. Sicer pa je Rudar na tem festivalu doživel mednarodno premiero in bil tako tudi prvič prikazan tujemu občinstvu.

Kako se s tako zgodbo poistovetiti zunaj Slovenije
Rudarjeva zgodba se ukvarja s še zmeraj odprtimi vprašanji povojnih grobišč, saj glavni protagonist v zapuščenem rudniku odkrije posmrtne ostanke tisočih žrtev iz časa po drugi svetovni vojni. Z željo omogočiti jim dostojen pokop – in s tem ohraniti lastno človečnost – se upre zunanjemu svetu. Odgovor na vprašanje, "kako bodo gledalci sprejeli film ter ali se bodo lahko poistovetili s tematiko, ki je predvsem naša, slovenska", je avtorica filma prejela kmalu, saj je bila že ob prvem predvajanju dvorana polna, pogovor z občinstvom po projekciji pa je trajal kar dve uri.

"Film je imel dobre kritike v mednarodnih medijih in tudi naslednje projekcije so bile polne, pogovore po filmu pa so organizatorji zaradi časovnih omejitev morali vsakič prekiniti, saj zanimanju gledalcev za film in za resnično zgodbo, po kateri je posnet, kar ni bilo konca," je še povedala Hanna Slak. Dodala je, da so "te ideje rezonirale med poljskim občinstvom tudi zato, ker se tudi na Poljskem spopadajo z na videz nepremagljivim ideološkim razkolom v družbi, dejansko pa si vsi želijo, da bi se lahko, kot že mnogokrat v zgodovini, znova povezali v prizadevanju za bolj človečno družbo."

"Po tem odličnem mednarodnem štartu verjamem, da ima film mednarodni potencial, in se zelo veselim, da lahko naša slovenska zgodba širi svetlobo tudi v temne kote drugih narodov," je sklenila Slakova.

Že deveta lovorika za Nočno življenje
Film Nočno življenje Damjana Kozoleta pa je doživel projekcijo na festivalu srednje- in vzhodnoevropskega filma Al Este del Plata v Buenos Airesu. Kozoleta so ovenčali za najboljšega režiserja, nagrado pa je prevzela veleposlanica Slovenije Jadranka Šturm Kocjan. To je že deveta nagrada za Nočno življenje, film pa je prav te dni v redni kinodistribuciji po čeških kinodvoranah.

Še dve koprodukciji, ovenčani v Luksemburgu
Te dni sta bili nagrad deležni še dve slovenski manjšinski koprodukciji, in sicer celovečerni film Ustava republike Hrvaške v režiji Rajka Grlića in kratki film V modrino hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović. Na 10. izvedbi CinEast v Luksemburgu je prvi prejel nagrado občinstva, drugi pa je v družbi dveh filmov, animiranega iz Hrvaške in dokumentarnega iz Poljske, prav tako prejel nagrado občinstva za najboljši kratki film.