Rodila se je leta 1934 v Beogradu in se že kot deklica navduševala za igro. Študij na beograjski Akademiji za gledališko umetnost je končala leta 1958, filmsko kariero pa začela že leto prej, ko je nastopila v filmu Doktor. Zatem je igrala v več kot 40 filmih, največji pečat pa pustila v filmih Kad budem mrtav i beo (1967) in v vlogi prostodušne brezdomke v filmu Žuta režiserja Vladimirja Tadeja iz leta 1973, za kar je bila v Pulju nagrajena z zlato areno. Med drugim je igrala še v filmih Bokseri idu u raj, Užička republika in Savamala, med zadnjimi vidnejšimi vlogami pa je tista v uspešnici Zona Zamfirova in botra Anice v priljubljeni seriji Greh njene majke.
Diva srbskega gledališča
Za njeno gledališko prisotnost ji je lani Združenje dramskih umetnikov podelilo nagrado dobričin prsten za življenjsko delo. Stala je na odrih praktično vseh beograjskih gledališč, od leta 1961 je bila stalna članica Ateljeja 212. Igrala je tudi v Narodnom pozorištu, Zvezdara teatru, Beogradskom dramskom, Gardoš teatru, KULT teatru, Otvorenom pozorištu studentski grad, Modernoj garaži, Pozorištu Slavija i dr. Bavil. Prejela je številne nagrade, med drugim je bila dvakratna dobitnica Sterijine nagrade za igro, zlate kolajne na festivalu monodrame v Zemunu in nagrade Žanka Stokić.
Sokićeva se je posvečala tudi pedagoškemu delu in med letoma 1996 in 2000 poučevala na Akademiji umetnosti Braća Karić. Pred tremi leti je svoje življenje zapisala v spominih Strast za letenjem.