Na včerajšnjo premiero filma v toskanskem mestu Viareggio so med drugim prišli tudi protestniki s transparenti in letaki, s katerimi so hoteli pokazati svoje nestrinjanje z Američanovim pogledom na enega najhujših masakrov v drugi svetovni vojni. Z implikacijo, da so bili italijanski partizani deloma krivi za pokol nedolžnih ljudi v toskanski vasici Sant'Anna di Stazzema, je Lee nevede znova načel občutljivo vprašanje, okrog katerega se zgodovinarji ne morejo zediniti že 60 let.

Leejeve prioritete so bile seveda drugje: s filmom si je zadal nalogo, "popraviti" napake rasistične zgodovine, ki - tako trdi Lee - izpušča, spreminja ali zmanjšuje vlogo temnopoltih vojakov v 2. svetovni vojni. S filmom jim je "hotel vrniti glas". "Temnopolti vojaki so se na bojišču vedno odlikovali po svojem pogumu in človečnosti; žrtvovali so se za demokracijo, v domovini pa so jih še vedno imeli za drugorazredne državljane."

Toda s popravljanjem ene zgodovinske napake je Lee zagrešil drugo. Masaker v zakotni vasi Sv. Ane se je začel pred zoro 12. avgusta 1944, ko so jo napadli Nemci. Za boj sposobni moški so malo pred tem opazili njihov ogenj in uspeli pobegniti v gozd; večina od 560 žrtev pokola so bile zato ženske in otroci.

V filmu je tragedija prikazana drugače: partizani (in ne civilisti) so tisti, ki zadnji hip pobegnejo na varno. Lee je "dodal" še izmišljen lik, partizana Rodolfa, ki celo kolaborira z Nemci (italijanska zveza bocev se je že oglasila, da ne obstajajo nobena poročila o takih izdajalcih).

Veterani besnijo, župan pristaš teorije "tudi negativna publiciteta je publiciteta"
"Spike Lee je zgodovino postavil na glavo, kar je neverjetno žaljivo," je v izjavi za javnost zapisal Giovanni Cippolini, podpredsednik italijanske Narodne zveze partizanov. Župan Sv. Ane Michele Silicani ni ravno pomagal pomiriti razvnetih strasti: Leeju je podelil naziv častnega meščana in izjavil, da je pomembno predvsem to, da "se bo o naši deželi več govorilo, kar je dobro za turizem".

Spike: Nikomur ne dolgujem opravičila
Režiser sam se brani, da gre predvsem za umetno ustvarjeno afero, ki so jo napihnili mediji. "Obstaja več različic poročil o tem, kaj se je zgodilo, zato nismo nikomur dolžni opravičila. Konec koncev gre za film, ne dokumentarec." Polemika po njegovem dokazuje le to, da so dogodki izpred več kot pol stoletja "v Italiji še vedno odprta rana". Vsaj glede tega se lahko najbrž obe strani strinjata.

Brez čudeža v blagajnah ...
Italijanom je lahko v tolažbo vsaj to, da vse kaže, da bo Čudež pri Sv. Ani pri občinstvu pogrnil: film je v prvem koncu tedna v ZDA zaslužil pičlih 3,5 milijona dolarjev, kritiki pa so ga večinoma odpisali kot preveč solzavega, razvlečenega in brez prave rdeče niti.

A. J.