V zadnjih štirih letih, odkar je beloruski režim začel preganjati politično opozicijo, je državo zapustilo že več kot pol milijona ljudi. Številni tudi v tujini niso varni pred grožnjami in ustrahovanjem. Foto: AP
V zadnjih štirih letih, odkar je beloruski režim začel preganjati politično opozicijo, je državo zapustilo že več kot pol milijona ljudi. Številni tudi v tujini niso varni pred grožnjami in ustrahovanjem. Foto: AP
Sorodna novica Kulturniki svarijo pred srbsko izročitvijo Andreja Gnjota Belorusiji

Andrej Gnjot je za tiskovno agencijo AP potrdil, da so ga srbske oblasti iz hišnega pripora izpustile v torek, točno leto dni po njegovem pridržanju. Srbski zakon namreč narekuje, da pripor pred izročitvijo ne sme presegati enega leta, je pojasnil Gnjotov odvetnik Filip Sofijanić. Pri potovanju v Nemčijo umetnik ni naletel na nobeno oviro.

Gnjot je filmski režiser, ki je imel ključno vlogo pri organiziranju koalicije športnikov; ta je javno izrazila svoje nasprotovanje avtoritarni oblasti predsednika Lukašenka. Sodeloval je tudi pri obsežnih protestih, ki so državo zajeli leta 2020, po spornih volitvah, ki so Lukašenku prinesle še šesti predsedniški mandat. Oblast se je na proteste odzvala s sistematičnim zatiranjem kakršne koli opozicije. Aretiranih je bilo več kot 65 tisoč ljudi, najbolj izpostavljeni obrazi opozicije so danes bodisi za zapahi ali pa v izgnanstvu.

Gnjot je bil pridržan lani, ob vstopu v Srbijo, saj je Belorusija prek Interpola izdala nalog za njegovo aretacijo; kot razlog so navedli utajo davkov. Gnjot se je branil, da je to zgolj pretveza za politični pregon. Najprej je sedem mesecev preživel v zaporu v Beogradu, potem pa so ga junija premestili v hišni pripor.

Avgustovski protest v Gnjotovo podporo pred beograjskim prizivnim sodiščem. Foto: AP
Avgustovski protest v Gnjotovo podporo pred beograjskim prizivnim sodiščem. Foto: AP

Primer je spremljala mednarodna javnost
Več deset evropskih režiserjev, igralcev in drugih ustvarjalcev je avgusta letos v odprtem pismu prizivno sodišče pozvalo, naj Gnjota ne izroči v Belorusijo, češ da bi mu v tem primeru grozili "zapor, mučenje in celo smrtna kazen". Pismo so med drugimi podpisali igralka (in predsednica Evropske filmske akademije) Juliette Binoche, beloruska nobelovka Svetlana Aleksijevič, ruski režiser Kiril Serebrenikov in ukrajinski režiser Oleg Sencov, ki je bil nekaj časa politični zapornik v Rusiji.

Beloruski igralec Mitja Savelau, ki živi v Veliki Britaniji in je koordiniral nastanek javnega pisma, opozarja, da Belorusija "zlorablja" Interpol, kadar zahteva naloge za aretacijo v političnih primerih. Ker Interpol to prepoveduje, jih praviloma "zamaskirajo" v gospodarski kriminal.