Ta med drugim predvideva vsaj 20 milijonov javnih sredstev, sodoben samostojni zakon in močno centralno institucijo.

Predstavljen načrt je nadgradnja študije, ki je bila pred leti pripravljena v sodelovanju z družbo Deloitte in je pokazala, da avdiovizualna industrija pozitivno učinkuje na druge panoge. Kot je pokazala študija Deloitta iz leta 2019, na deset delovnih mest AV-industrija posredno ustvari še osem delovnih mest v podpornih panogah, kot sta gostinstvo in hotelirstvo, ter da se 40 odstotkov vloženih sredstev vrne v državni proračun.

Po besedah predstavnika družbe Delloite Slovenija Žige Urankarja gre za dobičkonosno industrijo, ki je lani ustvarila skoraj četrt milijarde evrov prihodkov, ob upoštevanju multiplikativnega učinka pa ta številka znaša skoraj 450 milijonov evrov. To po njegovih besedah kaže, da je AV-industrija že zdaj močna gospodarska panoga, vendar ima po drugi strani velik neizkoriščen potencial. Ena od ugotovitev je tudi, da spada med storitvene sektorje z nadpovprečno dodano vrednostjo na zaposlenega.

Plod dolgoletnega razmisleka o tem, kako bi bil slovenski AV-prostor konkurenčen in sodoben

Na predstavitvi načrta je predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (ZDSFU) Klemen Dvornik dejal, da je strateški načrt za razvoj AV-industrije do leta 2030 plod različnih posvetov v zadnjih letih, na katerih so razmišljali o tem, kako bi slovenski avdiovizualni prostor napravil resen korak k temu, da bi dosegel stik z razvitim svetom ter postal konkurenčen in sodoben. Načrt je nastal v soglasju s širšim krogom delujočih na tem področju, ki so skupaj ugotavljali, da AV-industrija v Sloveniji še nima primernega statusa, podpore ter možnosti za delo in razvoj, saj se spopada z nezadostnim financiranjem in sistemsko neurejenostjo. Poleg tega je večinoma prepoznana z vidika kulture, manj pa z vidika gospodarstva.

Sorodna novica Slovenska avdiovizualna industrija bi lahko leta 2030 ustvarila milijardo evrov prihodkov

V načrtu opisujejo težave, s katerimi se v avdiovizualni industriji spopadajo. Kot je povedala predsednica Društva filmskih producentk in producentov Slovenije Petra Vidmar, želijo z načrtom predvsem sporočiti, da potrebujejo pomoč politike oziroma odločevalcev, saj številke govorijo o tem, da je v film koristno vlagati. Nezadostni viri financiranja so sicer le ena izmed težav, tu sta še neustrezna podpora produkcijam in sistemska neurejenost.

Iz dokumenta izhaja, da bi AV-industrija v Slovenji potrebovala vsaj 20 milijonov javnih sredstev, da bi izkoristila svoj potencial, pa bi ta znesek do leta 2030 moral znašati 50 milijonov evrov. Trenutno dobiva iz proračuna približno devet milijonov podpore, medtem ko zunajproračunska sredstva, ki so danes resničnost, niso popolnoma izkoriščena.

Potrebujemo filmski center z več pristojnostmi
Prav tako bi AV-industrija potrebovala sodoben samostojni zakon in močno centralno institucijo, ki bi bila kos izzivom. Obstoječi Slovenski filmski center bi po mnenju predsednika Društva slovenskih režiserjev in režiserk Matevža Luzarja potreboval več pristojnosti, kot to velja v nekaterih evropskih državah, denimo v Avstriji in na Danskem.

Na račun nezadostnih sredstev trpi tudi vsebina
Igralec Saša Tabaković je med drugim opozoril, da na račun nezadostnih sredstev trpi tudi vsebina, saj bi si z višjimi sredstvi lahko privoščili zgodovinske filme, kakovostnejše serije in celovečerce, ki bi zahtevali daljše obdobje snemanja in različne lokacije.