A 12 let pozneje opazovalci ugotavljajo, da najuglednejša priznanja oziroma vsaj nominacije Akademija še vedno podeljuje temnopoltim igralcem, ki na platnu pretežno ustvarjajo "stereotipno črnske" like.

Pred nominacijami za največja filmska priznanja so se največkrat omenjali filmi 12 let suženj, Batler, Fruitvale Station in Mandela. Le prvemu izmed naštetih, zgodovinski drami Steva McQueena, je uspelo priti v ožji izbor za zlate kipce, v kategoriji najboljšega filma velja celo za favorita. Če mu ta veliki met uspe, bo McQueen prvi temnopolti režiser v zgodovini podeljevanja oskarjev, ki je posnel zmagoslavni film.

Se je torej v filmski industriji glede položaja temnopoltih sploh kaj spremenilo, se sprašuje Piya Sinha-Roy, Reutersova dopisnica?

Razloge za še vedno neenakopravno razmerje moči bi gotovo lahko iskali v slabi zastopanosti temnopoltih na vodilnih položajih v filmskih studiih in med 6.000 člani Akademije filmskih znanosti in umetnosti, ki odloča o tem, v čigave roke bodo šli kipci.

Kot ugotavlja Todd Boyd, profesor kritičnih študij z Univerze v Južni Kaliforniji in strokovnjak za afroameriško kinematografijo in kulturo, bo do resničnega premika prišlo, ko bodo vloge v mainstream filmih dobivali temnopolti igralci, za katere vloge niso bile napisane že vnaprej in z rasno pripadnostjo v mislih.
Zgovorno je tudi to, da v sedmih od devetih nominirancev za najboljši film, tudi v tistih z velikimi zvezdniškimi zasedbami, kot sta Ameriške prevare in Volk z Wall Streeta, ne v glavnih ne v stranskih vlogah ni temnopoltih igralcev.

V izboru v igralskih kategorijah so izmed 20 nominirancev letos le trije temnopolti: Chiwetel Ejiofor je nominiran v kategoriji najboljšega glavnega igralca, Lupita Nyong'o in Barkhad Abdi pa za stranski vlogi. In tu vsekakor gre za rasno "obremenjene" like: Britanec Ejiofor in kenijsko-mehiška igralka Nyong'ova oba igrata sužnja v zgodovinskem 12 let suženj, popolni novinec Abdi pa je v Kapitanu Phillipsu upodobil somalskega pirata, ki skupaj s pajdaši zasede tovorno ladjo.

Doslej je bilo za oskarje nominiranih nekaj več kot 50 temnopoltih igralcev, večina od njih je igrala "specifično črnske" vloge, pa naj gre za zgodovinske ali izmišljene like. Ena redkih izjem, ki potrjujejo pravilo, je bila dokaj rasno neopredeljena vloga alkoholičarskega pilota Denzla Washingtona v Letu, za katero je bil lani nominiran za najboljšega glavnega igralca. Tudi v Dnevu za trening, za katerega je Washington kipec prejel leta 2002, bi bil pokvarjeni detektiv najverjetneje lahko bel.

"Zakaj afriški Američan ne bi mogel igrati vloge, ki jo ima Joaquin Pheonix v Oni? Ko bomo videli kaj takega, bomo lahko govorili o resničnih spremembah," razmišlja Boyd.

Že skoraj 75 let je minilo od takrat, ko je Hattie McDaniel pomemben rasni mejnik postavila z zmago v kategoriji stranske igralke, oskarja je dobila z vlogo služkinje Mammy v epu Vrtinec.
24 let pozneje je Sidney Poitier postal prvi temnopolti igralec z oskarjem za najboljšo glavno vlogo za upodobitev afroameriškega delavca v Lilijah na polju (1963). Kar 38 let je trajalo, da je oskarja za glavno vlogo dobila temnopolta ženska: Halle Berry, ki je v Plesu smrti, filmu, ki tematizira rasizem, igrala revno mater.

Od njene zgodovinske zmage je minilo 14 let, v tem času je bilo v igralskih vlogah za oskarje nominiranih približno 20 igralcev, pretežno za "črnske" vloge. Med zmagovalci velja omeniti Jamieja Foxxa za upodobitev Raya Charlesa v biografski drami Ray, pa Octavio Spencer v vlogi služabnice v Služkinjah, zgodbi o rasni segregaciji na ameriškem Jugu.

Še posebej slabo leto za črne igralce in filmarje na Oskarjih je bilo 2011: niti v enemu od devetih nominirancev za najboljši film niti v igralskih kategorijah ni bilo enega samega predstavnika temnopolte skupnosti.

A vseeno so temnopolti igralci številčno precej bolje zastopani kot temnopolti v zakulisju filmske industrije: raziskava o članih Akademije, ki so jo leta 2012 izvedli pri LA Timesu, je pokazala, da je kar 94 odstotkov članov predstavnikov kavkaške (torej "bele") rase, medtem ko so temnopolti zastopani v pičlih dveh odstotkih.

Na čelu Akademije se je lani znašla Cheryl Boone Isaacs, prva temnopolta predsednica ustanove, ki pravi, da spremembe lahko pridejo le postopoma. In čeprav so temnopolti igralci v zadnjih letih dobili nekaj več priložnosti tudi v visokoproračunskih filmih, ne nujno usmerjenih zgolj na temnopolto občinstvo, je za temnopolte filmarje dobiti podporo v Hollywoodu še vedno velik izziv.

Lee Daniels, režiser Butlerja, ki je posnel tudi na Oskarjih uspešno dramo Preciou (oskarja za stransko vlogo v socialni drami je dobila Mo'Nique), je imel veliko težav pri pridobivanju financ za svoj zadnji podvig, v katerem nastopa plejada uglednih temnopoltih igralcev, med njimi Forest Whitaker in Oprah Winfrey, saj naj bi mu tako kot pri Precious mogotci zatrjevali, da "tega filma ne bo želel gledati nihče".

Pozneje mu je podporo le uspelo najti pri studiih Weinstein, film je dobil več nominacij igralskega ceha, a je bil v izboru za zlate globuse in oskarje spregledan. Občinstvo je menilo drugače, saj je v kinoblagajne Batler prinesel 167 milijonov dolarjev.

"Ko nas bodo studii prenehali podcenjevati ali se bodo Afroameričani znašli na vplivnih položajih, ki odločajo o filmih, težav ne bo več," je prepričan Daniels.

Dobitniki oskarjev bodo znani v noči z nedelje na ponedeljek, podelitev bomo v živo spremljali tudi na MMC-ju.