Jodie Foster sporne vloge niso tuje - spomnimo se je le kot mladoletne prostitutke v Taksistu - toda z upodobitvijo Riefenstahlove tvega, da jo obtožijo povličevanja antisemitistke. Foto: EPA
Jodie Foster sporne vloge niso tuje - spomnimo se je le kot mladoletne prostitutke v Taksistu - toda z upodobitvijo Riefenstahlove tvega, da jo obtožijo povličevanja antisemitistke. Foto: EPA

Če bo film o Riefestahlovi režiserko že vnaprej obsodil, bo izpadel kot črno-bela moraliteta. Odtenki sive bi verjetno pripomogli k boljšemu filmu. Na neki način bi ljudje radi videli tudi 'dobre' naciste.

prof. Gavriel Rosenfeld, izvedenec za tretji rajh
Leni Riefenstahl pred plakatom za svoj film Modra luč.
Ko je Hitler okupiral Francijo, mu je Leni pisala: 'Vaša dela presegajo meje človeške domišljije; takih dosežkov v zgodovini človeštva še ni bilo. Kako vam bomo to lahko poplačali?' Foto: EPA

Oskarjevka Jodie Foster bo leta 2003 umrlo nemško režiserko igrala v biografskem filmu, ki bo raziskoval življenje lepotice, ki je postala najljubša režiserka Adolfa Hitlerja in ki je bila s svojimi filmi pomembno kolesce v propagandni mašineriji tretjega rajha. O projektu pogovori tečejo že dolgih sedem let (portretiranka, ki ga ni hotela "požegnati" in je baje menila, da bi jo bolje upodobila Sharon Stone, je medtem umrla), a zdaj se je, kot kaže, malo premaknilo: Britanec Rupert Walters že piše scenarij, snemalna hiša Primary Pictures pa bo v naslednjih mesecih razglasila tudi, koga so izbrali za režijo filma.

V imenu pravičnosti
Producenti obljubljajo, da se film ne bo izogibal “temnim” epizodam režiserkinega življenja in njenim političnim dejavnostim, da pa je vsekakor ne bodo prikazali v enoznačno negativnih tonih, saj bi tako nastala le črno-bela moraliteta.

Slika nadomesti tisoč besed
Leni Riefenstahl, najprej plesalka in igralka, je leta 1932 postala uradna državna režiserka, ki je z uporabo filmskega medija skrbela za prikazovanje nacistične Nemčije kot države in družbe močnih, zdravih in veselih ljudi. Med leti 1933 in 1940 je Leni tako posnela več filmov, ki jih je financirala država, najbolj odmevna pa sta bila zagotovo Olimpiada, umetniška dokumentacija dogajanja na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu in Zmagoslavje volje, ki prikazuje veličasten državni miting v Nürenbergu. Vsaj enkrat je pri snemanju uporabila tudi suženjsko delo taboriščnikov.

Nikoli popolnoma rehabilitirana
Čeprav jo je vojaško sodišče po koncu druge svetovne vojne kar dvakrat oprostilo vsake krivde za sodelovanje pri zloveščih akcijah nacistične oblasti pred in med 2. svetovno vojno, pa v očeh svetovne javnosti nikoli ni bila povsem oprana krivde in je tudi težko dobila delo. Sama je po vojni zatrjevala, da je bila glede Hitlerja naivna, za večino nacističnih zločinov pa da ni vedela.

Pozneje se je Riefenstahlova raje posvetila fotografiji: ponovni preboj ji je uspel z objavo serije fotografij o afriškem plemenu Nube, v sedemdesetih pa jo je povsem zasvojil podvodni svet, ki ga je fotografirala vse do smrti. Dočakala je 101 leto.

Če bo film o Riefestahlovi režiserko že vnaprej obsodil, bo izpadel kot črno-bela moraliteta. Odtenki sive bi verjetno pripomogli k boljšemu filmu. Na neki način bi ljudje radi videli tudi 'dobre' naciste.

prof. Gavriel Rosenfeld, izvedenec za tretji rajh